Salamo 132
1 Sabo-Pionjonañe Ry Iehovà, tiahio t’i Davide ty amo falovilovia’eo.
Gospod, spomni se Davida in vseh njegovih stisk,
2 Ty nifantà’e am’ Iehovà, ty nititiha’e amy Tsitongerè’ Iakobey:
kako je prisegel Gospodu in se zaobljubil mogočnemu Jakobovemu Bogu:
3 Toe tsy hizilik’ an-kibohon- trañoko ao raho ndra hijoñe am-pandreako nivelareñe ho ahiko ao:
»Zagotovo ne bom prišel v šotorsko svetišče svoje hiše niti šel gor v svojo posteljo,
4 Tsy homeiko roro o masokoo, tsy hidrodreke o voho-masokoo,
svojim očem ne bom dal spanja ali dremanja svojim vekam,
5 ampara’ te hahatreavako toetse t’Iehovà, akiba ho a i Tsitongerè’ Iakobey.
dokler ne najdem kraja za Gospoda, prebivališča za mogočnega Jakobovega Boga.«
6 Jinanji’ay e Efrata izay, tendrek’ an-kodobo’ i alay:
Glej, slišali smo o tem v Efráti, našli smo to na gozdnih poljih.
7 Antao hionjoñe mb’an-Kivoho’e ao; antao hitalaho am-pitongoàm-pandia’e eo.
Šli bomo v njegova šotorska svetišča, oboževali bomo ob njegovi pručki.
8 Miongaha ry Iehovà, miheova mb’am-pitofà’o mb’eo, Ihe naho i vatam-pañinan-kaozara’oy.
Vstani, oh Gospod, v svoj počitek, ti in skrinja tvoje moči.
9 Ho lafihen-kavantañañe o mpisoro’oo, hipoñak’ an-kaehake o noro’oo.
Naj bodo tvoji duhovniki oblečeni s pravičnostjo in tvoji sveti naj vzklikajo od veselja.
10 Ty amy Davide mpitoro’oy, ko ampitolihe’o añe ty lahara’ i noriza’oy.
Zaradi svojega služabnika Davida ne obrni obličja proč od svojega maziljenca.
11 Nifanta mahity amy Davide t’Iehovà, vaho tsy hafote’e, ty hoe: Hampiambesareko ami’ty fiambesam-panjakà’o eo ty boak’ am-pañova’o ao;
Gospod je Davidu prisegel z resnico; ne bo se odvrnil od nje: »Od sadu tvojega telesa bom postavil na tvoj prestol.
12 lehe ambe’ o ana’oo i fañinakoy naho ty taroko anareko iareo, le hiambesatse amy fiambesam-panjaka’oy nainai’e o ana’ iareoo.
Če se bodo tvoji otroci držali moje zaveze in mojega pričevanja, ki jih ga bom jaz učil, bodo tudi njihovi otroci sedeli na tvojem prestolu na vékomaj.«
13 Toe jinobo’ Iehovà ty Tsiône, i fañiria’e ho fimoneña’ey:
Kajti Gospod je izbral Sion; zaželel si ga je za svoje prebivališče.
14 Etoy ty fitofako nainai’e tsy modo; atoa ty himoneñako, fa fisalalàko—
»To je moj počitek na veke; tu bom prebival, ker sem si ga zaželel.
15 Hogogoeko ty riha’e, ho eneñeko mahakama o mahàtra’eo.
Obilno bom blagoslavljal njegovo preskrbo, njegove uboge bom nasičeval s kruhom.
16 Hampisikineko fandrombahañe o mpisoro’eo, hisabo an-drebeke o noro’eo.
Prav tako bom njegove duhovnike oblekel z rešitvijo duš in njegovi sveti bodo glasno vzklikali od veselja.
17 Ao ty hampitiriako ty tsifa’ i Davide; ao ty nañajariako failo’ i norizakoy.
Tam bom storil Davidovemu rogu, da vzbrsti; odredil sem svetilko za svojega maziljenca.
18 Haombeko hasalarañe o rafelahi’eo, fe hipelapelatse añambone’e eo ty sabaka’e.
Njegove sovražnike bom oblekel s sramoto, toda na njem samem bo cvetela njegova krona.«
