< Salamo 122 >

1 Nandia-taroba iraho, te nanoa’ iereo ty hoe: Antao hiheo mb’añ’anjomba’ Iehovà.
Pesem preizvrstna Davidova. Veselim se tega, ker se mi pravi: Pojdimo v hišo Gospodovo.
2 Fa mijohañe amo lalam-bei’oo ty fandia’ay, ry Ierosalaime!
Noge naše stojé med vrati tvojimi, o Jeruzalem!
3 Hehe t’Ierosalaime, rova niranjieñe soa-fifamatotse.
Jeruzalem, prelepo zidan, mesto, katero je popolnem zvezano med sabo.
4 Ie ty ionjona’ o rofòkoo, o rofòko’ Ià-o, ty amy nitaroñañe am’ Israeley, hañandriaña’iareo ty tahina’ Iehovà.
Kamor hodijo rodovi, rodovi Gospodovi po pričanji Izraelcev, slavit ime Gospodovo.
5 Ao ty nampitroarañe fiambesam-pizakàñe, o fiambesa’ i tarira’ i Davideio.
Ker tam stojé prestoli pravice, prestoli hiše Davidove.
6 Mihalalia fañanintsiñe am’Ierosalaime: hiraorao o mikoko Azoo.
Prosite mir Jeruzalemu govoreč: Mirni naj bodejo kateri ljubijo tebe.
7 Fañanintsiñe ty ho an-kijoli’o ao, naho fierañerañañe amo anjomba’o mitiotiotseo.
Mir bodi v ozidji tvojem, pokoj v palačah tvojih.
8 O longokoo naho o rañekoo, le hataoko ty hoe: Fañanintsiñe ama’o.
Zavoljo bratov mojih in prijateljev mojih govorim sedaj: Mir v tebi!
9 I anjomba’ Iehovà Andrianañaharentikañey, ho paiako ty hampibodobodo azo.
Zavoljo hiše Gospodove, Boga našega, pripravim ti dobro.

< Salamo 122 >