Salamo 116
1 Kokoako t’Iehovà amy te janji’e ty feoko naho o halalikoo,
Dovolj mi je, da Gospod usliši glas moj, molitve moje.
2 Amy te nanokilaña’e ravembia, le ho tokaveko Amy ze hene androko.
Ker je uho svoje nagnil meni, zatorej ga bodem klical svoje dni.
3 Nivandire’ o talin-kavilasio iraho, nazi’ i tsikeokeokey; nizò fikoretañe naho anahelo. (Sheol h7585)
Ko me obdajajo smrtne bolečine, in me obhajajo grobne stiske; nadlogo in žalost nahajam. (Sheol h7585)
4 Le nikanjieko ty tahina’ Iehovà: Ehe, r’Iehovà, hahao ty fiaiko!
Če kličem ime Gospodovo, govoreč: "Rotim te, Gospod, reši dušo mojo!"
5 Matarike t’Iehovà naho mahity; Eka, mpitretrè t’i Andrianañaharentika.
Milosten je Gospod, in pravičen, Bog naš, pravim, usmiljen.
6 Arova’ Iehovà o trentrañeo, nizo havoretra iraho fe rinomba’e.
Preproste rešuje Gospod; ko sem ponižan, prinese mi blaginjo.
7 Mimpolia mb’am-pitofà’o ao ry fiaiko, fa nampiraorao azo t’Iehovà.
Povrni se v pokoj svoj, duša moja, ker Gospod je dobrotljiv tebi.
8 Fa navotso’o an-kavetrahañe ty fiaiko, tsy ho foy rano o masokoo, tsy hitsikapy o tombokoo,
Ker si otél mene samega smrti, oči moje sólz, nogo mojo padca,
9 t’ie hitsontik’ añatrefa’ Iehovà, an-tanen-kaveloñe ao.
Neprestano bodem hodil pred Gospodom, v krajih živečih.
10 Nahatoky avao ndra te nataoko ty hoe: Mafe ty fisotriako.
Veroval sem, ko sem hotel to govoriti; jaz sem bil aboten čez mero.
11 Hoe iraho te nianifañe: Fonga Remborake ondatio.
Jaz sem rekel hiteč: Vsak človek je lažnjiv.
12 Akore ty hañavahako am’ Iehovà? ami’ty habein-kasoa’e amako?
Kaj naj povrnem Gospodu? Vse dobrote njegove me premagujejo.
13 Ho zonjoñeko ty fitovim-pandrombahañe vaho hikanjy ty tahina’ Iehovà.
Čašo vse blaginje bodem povzdignil in slavil ime Gospodovo,
14 Havahako o nifantàko am’ Iehovào, añatrefa’ ondati’e iabio.
Obljube svoje opravljajoč Gospodu, skôraj pred vsem ljudstvom njegovim.
15 Sarotse am-pihaino’ Iehovà ty havilasi’ o noro’eo.
Draga je pred obličjem Gospodovim smrt njih, katerim izkazuje milost.
16 Ry Iehovà, toe mpitoro’o iraho, fetrek’oro’o, ty anan’ anak’ampata’o; fa nabala’o o rohikoo.
Prosim, Gospod, ko sem jaz hlapec tvoj, hlapec tvoj sem, dekle tvoje sin; raztrgal si vezí moje:
17 Hengaeko sorom-pañandriañañe, vaho ho kanjieko ty tahina’ Iehovà.
Tebi naj darujem hvalno daritev, in slavim ime Gospodovo.
18 Hondrohako am’ Iehovà o nifantàkoo, Eka, añatrefa’ ondati’e iabio.
Obljube svoje bodem opravljal Gospodu skoraj pred vsem ljudstvom njegovim;
19 An-kiririsan’anjomba’ Iehovà eo, añivo’o ao, ry Ierosalaime. Treño t’Ià!
V vežah hiše Gospodove, sredi tebe, Jeruzalem. Aleluja!
