Ohabolana 24
1 Ko kirañe’o o lo-tserekeo, ko mañiry ho mpiam’ iareo.
Ne bodi nevoščljiv zlobnim niti si ne želi biti z njimi.
2 Fa mikitroke hapiaroteñe ty ron-doha’iareo, vaho mivolan-tsiroe-tafatoe o soñi’eo.
Kajti njihovo srce razmišlja uničenje in njihove ustnice govorijo o vragoliji.
3 Hihitse ty mahafonitse anjomba, vaho hilàla ty añorizañe aze;
Z modrostjo je hiša zgrajena in z razumevanjem je utrjena
4 Fahafohinañe ty mahapea o efe’eo amy ze hene vara soa naho mahafale.
in po spoznanju bodo sobe napolnjene z vsemi dragocenimi in prijetnimi bogastvi.
5 Maozatse t’indaty mahihitse, manovon-kafatrarañe ty mahilala;
Moder človek je močan, da, človek spoznanja povečuje moč.
6 amy te fiaoloañe mahihitse ty ifanehafa’o amo ali’oo, vaho minday fandrebahañe ty hamarom-piaolo.
Kajti po modrem nasvetu boš vojskoval svojo vojno, in v množici svetovalcev je varnost.
7 Loho ambone’ i seretsey ty hihitse; ie tsy manoka-palie an-dalam-bey eo.
Modrost je za bedaka previsoka, on svojih ust ne odpira v velikih vratih.
8 Hatao mpikitro-draha ty mikilily hanao raty.
Kdor snuje delati zlo, bo imenovan [za] pogubno osebo.
9 Hakeo ty mikitro-kagegeañe, vaho tiva am’ondatio ty mpañinje.
Misel nespametnosti je greh in posmehljivec je ogabnost ljudem.
10 Vata’e tsy an-kaozaran-drehe t’ie mitoirañe añ’andron-kaemberañe.
Če na dan nadloge slabiš, je tvoja moč majhna.
11 Hahao o kozozotem- bam-pandentañe mb’eoo, ie midaliendalieñe mb’am-panjamanañe mb’eo, Ehe, kalaño!
Če opustiš osvoboditi tiste, ki so potegnjeni v smrt in tiste, ki so pripravljeni, da bodo umorjeni,
12 Aa naho manao ty hoe irehe, Inao! tsy napota’ay ‘nio!— Tsy mahatsikarake izay hao i Mpandanja arofoy? tsy arofoana’ i Mpañambem-piai’oy hao? Tsy havaha’e am’ondatio hao o sata’eo?
če rečeš: »Glej, tega nismo vedeli, « mar ne bo tisti, ki preudarja srce, to premislil? In tisti, ki varuje tvojo dušo, mar tega ne ve? Mar ne bo vsakemu človeku povrnil glede na njegova dela?
13 O anako, mihinana tantele, amy te soa, eka, mamy an-dañilañy ao ty tantele boak’ am-papi’ey.
Moj sin, jej med, ker je dober in satovje, ki je sladko tvojemu okusu.
14 Maharendreha te izay ty hihitse ami’ty fiai’o; ie trea’o le ho tendrek’ ama’o ty ho avi’o, vaho tsy haitoañe ty fisalalà’o.
Takšno bo spoznanje modrosti tvoji duši, ko jo najdeš, potem bo nagrada in tvoje pričakovanje ne bo prekinjeno.
15 Ko vandroñe’o, ty tsereheñe tia, ty anjomba’ i vañoñey; ko joie’o ty akiba imoneña’e;
Ne preži v zasedi, oh zlobni človek, zoper prebivanje pravičnega, ne pokvari njegovega počivališča,
16 fa mikorovoke im-pito ty vantañe, le mbe mitroatse avao; fe mivembeñe añ’andron-kankàñe o lo-tserekeo.
kajti pravičen človek pade sedemkrat in ponovno vstane, toda zlobni bo padel v vragolijo.
17 Ko irebeha’o ty fihotraha’ o rafelahi’oo, vaho ko ado’o hifalea’ ty tro’o i fitsikapia’ey.
Ne veseli se, kadar tvoj sovražnik pada in naj tvoje srce ne bo veselo, ko se spotika,
18 fa ho vazoho’ Iehovà naho ho alihe’e vaho havì’e tsy ho ama’e i haviñera’ey.
da ne bi tega videl Gospod in ga to razžali in svoj bes odvrne od njega.
19 Ko angovita’o o tsivokatseo, le ko itsikiriha’o o lo-tserekeo;
Ne razburjaj se zaradi hudobnih ljudi niti ne bodi nevoščljiv na zlobne,
20 fa tsy aman-ko tamae’e ty tsereheñe; le hakipe ty failo’ i borololoy.
kajti nobene nagrade ne bo za hudobnega človeka, sveča zlobnih bo ugasnjena.
21 O anake, mañeveña am’ Iehovà naho amy mpanjakay, le ko mitraok’ amo mpiolao,
Moj sin, boj se Gospoda in kralja in nič ne imej s tistimi, ki so nagnjeni k spremembi,
22 fa hivovoa’ ty feh’ ohatse, vaho ia ty hahafohiñe ty fifetsaham-piantoañe hanoe’ i roroey?
kajti njihova katastrofa bo nenadoma vstala in kdo pozna njihov propad?
23 Manoly o tsara retoañe ka o mahihitseo: Tsy mete an-jaka ao ty firihiañe.
Tudi te stvari pripadajo modremu. Ni se dobro ozirati na osebe na sodbi.
24 Ze manao ty hoe amo aman-kakeoo: ‘Vantan-drehe,’ ro honjira’ i màroy; vaho ho heje’ o fifeheañeo;
Kdor zlobnemu pravi: »Ti si pravičen, « njega bo ljudstvo preklinjalo, narodi ga bodo prezirali,
25 fe ho ehake o mahafañendakeo vaho ho soa tata.
toda tistim, ki ga oštevajo, bo veselje in nadnje bo prišel dober blagoslov.
26 Orofeñe o fivimby mahatoiñe an-kahiti’eo.
Vsak človek bo poljubil ustnice tistega, ki daje pravilen odgovor.
27 Henefo heike ty fitromaha’o alafe’e ao naho halahalao o tete’oo, vaho ranjio amy zao ty akiba’o.
Pripravi svoje delo zunaj in pripravi, [da] ti ustreza na polju in potem zgradi svojo hišo.
28 Ko sesehe’o, tsy amam-poto’e t’indaty; vaho ko mamañahy am-pivimby.
Ne bodi brez razloga priča zoper svojega bližnjega in s svojimi ustnicami ne zavajaj.
29 Ko manao ty hoe: Hanoako hambañe amy nanoa’e ahikoy; sindre havahako ty amy sata’ey.
Ne reci: »Tako mu bom storil, kakor je on storil meni. Človeku bom povrnil glede na njegovo delo.«
30 Niozàko ty tete’ i tembo, niariako ty tanem-balobo’ i seretse;
Šel sem mimo polja lenega in mimo vinograda človeka brez razumevanja
31 hehe t’ie nioboñobom-patike; nilafihan-kisatse i taney, vaho narobake ty kijolim-bato’e.
in glej, vse je bilo preraslo s trnjem in koprive so pokrile njegovo obličje in njegov kamniti zid je bil porušen.
32 Ie nitreako le naereñereko, nenteako vaho nitendrek’ anatse.
Potem sem videl in to dobro preudaril, pogledal sem na to in prejel poučevanje.
33 Firotse kede, mandre betebeteke, mañohom-pitañe hiroro,
Še malo spanja, malo dremanja, malo prekrižanih rok za spanje,
34 le hikovovoke mb’ama’o ty hararahañe, vaho hoe lahin-defoñe ty hapoia’o.
tako bo tvoja revščina prišla kakor nekdo, ki se klati in tvoja potreba kakor oborožen človek.
