Ohabolana 19

1 Ambone’ ty dagola aman-tsoñy mengoke, ty rarake mañavelo an-kahiti’e.

Boljši je ubogi, ki hodi v svoji neokrnjenosti, kakor kdor je sprevržen v svojih ustnicah in je bedak.

2 Tsy mahasoa ty fiaiñe te tsy aman-kilala, mandilatse ty malisa am-pandia.

Tudi, da bi bila duša brez spoznanja, to ni dobro in kdor hiti s svojimi stopali, greši.

3 Mampianto ty lia’e ty hanè’ ondaty, ie mitrevok’ Iehovà an-tro’e.

Človekova nespametnost izkrivlja njegovo pot in njegovo srce se razburja zoper Gospoda.

4 Mpanovon-drañetse o varao, fe pitso-drañetse t’ie rarake.

Premoženje dela mnoge prijatelje, toda reven je ločen od svojega soseda.

5 Tsy ho po-lafa ty mpitalily vilañe, vaho tsy himolaotse ty mavande.

Kriva priča ne bo nekaznovana in kdor govori laži, ne bo pobegnil.

6 Amam-pandomboke maro ty matarike, kila mifandrañetse ami’ty mpanolo-ravoravo.

Mnogi bodo milo prosili naklonjenosti od princev in vsak človek je prijatelj tistemu, ki daje darila.

7 Falai’ o rahalahi’e iabio ty rarake— sandrake t’ie farien-drañe’e! Heañe’e fe tsy eo.

Ubogega sovražijo vsi njegovi bratje, koliko bolj gredo njegovi prijatelji daleč od njega? Zasleduje jih z besedami, vendar mu manjkajo.

8 Mpikoko ty tro’e ze mitoha hihitse, ho tendreke hasoa ty mpangazon-kilala.

Kdor pridobiva modrost, ljubi svojo lastno dušo, kdor ohranja razumevanje, bo našel dobro.

9 Tsy ho po-lilo ty mpanao kitomboke, le hihomake ty mpandañitse.

Kriva priča ne bo nekaznovana in kdor govori laži, bo propadel.

10 Tsy mañeva ty seretse ty miaiñ’ añoleñañe, naho ty ondevo ty hifehe ana-donake.

Veselje ni spodobno za bedaka, veliko manj za služabnika, da vlada nad princi.

11 Mampalaon-kaviñerañe ty fitsikaraha’ ondatio, vaho enge’e ty miheve fiolàñe.

Človekova preudarnost odlaša njegovo jezo in to je njegova slava, da gre čez prestopek.

12 Manahake ty fitreñan-diona ty haviñeram-panjaka, fe hoe mìka añ’ahetse eo ty fañisoha’e.

Kraljev bes je kakor rjovenje leva, toda njegova naklonjenost je kakor rosa na travo.

13 Fianto aman-drae’e ty ajaja votro, vaho fitsopatsopahañe nainai’e ty fitreontreon-drakemba.

Nespameten sin je katastrofa svojega očeta in ženini spori so nenehno kapljanje.

14 Lovaeñe aman-droae ty vara naho anjomba, fe boak’am’ Iehovà ty valy hendre.

Hiša in bogastva so dediščina od očetov, razsodna žena pa je od Gospoda.

15 Mampilañak’ an-droro ty havotroañe, vaho ho silofen-kerè ty tro’ i tembo.

Lenoba meče v globoko spanje, brezdelna duša pa bo trpela lakoto.

16 Mahatam-piay ty mahatan-dily, fe hihomake ty mitsidaredare ami’ty lia’e.

Kdor varuje zapoved, varuje svojo lastno dušo, toda kdor prezira njegove poti, bo umrl.

17 Mampisongo am’ Iehovà ty mitretre i rarake, le ho tambeze’e i fatariha’ey.

Kdor ima do revnega sočutje, posoja Gospodu in kar je dal, mu bo on poplačal.

18 Lilovo o ana’o, kanao mb’e amam-pitamàñe; fe ko ilosoran-dafa.

Karaj svojega sina, dokler je upanje in naj tvoja duša ne prizanaša zaradi njegovega joka.

19 Tsy mete tsy liloveñe ty midabadoa; f’ie haha’o, tsy mahay tsy indrai’o.

Človek velikega besa bo trpel kaznovanje, kajti če ga osvobodiš, boš vendarle moral to ponovno storiti.

20 Mijanjiña fanoroañe, le miantofa endake, vaho hahihitse irehe am-para’e.

Prisluhni nasvetu in sprejmi poučevanje, da boš lahko moder v svojem zadnjem koncu.

21 Maro ty safirin-tro’ ondaty, fe hijadoñe ty famerea’ Iehovà.

Mnogo naklepov je v človekovem srcu, vendarle [je] Gospodova namera, ki bo obstala.

22 Ty paiañe ama’ondaty le ty fiferenaiña’e; Hàmake t’ie rarake ta te remborake.

Človekova želja je njegova prijaznost in reven človek je boljši kakor lažnivec.

23 Minday mb’an-kaveloñe ty fañeveñañe am’ Iehovà; hiaiñ’añoleñan-dre, tsy ho zoem-boiñe.

Strah Gospodov se nagiba k življenju in kdor ga ima, bo ostal nasičen, ne bo obiskan z zlom.

24 Alipo’ ty votro am-pinga ao ty taña’e, fe tsy ahere’e mb’am-bava.

Len človek skriva svojo roko v svojem naročju in jo bo komaj ponovno ponesel k svojim ustom.

25 Lafao ty mpiteratera, hianara’ ty seretse fañahy, fe endaho ty maharendreke, hitovoñañe ty hilala’e.

Udari posmehljivca in preprosti se bo čuval in grajaj nekoga, ki ima razumevanje in bo razumel spoznanje.

26 Ty mampianto rae, naho ty manao soike aman-drene, le anadahy manalatse naho mahameñatse.

Kdor slabi svojega očeta in preganja svojo mater, je sin, ki povzroča sramoto in prinaša grajo.

27 Mijihera tsy hañaoñ’ endake, anake, le handifihe’o ty tsaran-kilala.

Nehaj, moj sin, poslušati pouk, ki povzroča, da zaideš od besed spoznanja.

28 Maneratera ty hatò ty mpitalily votro, vaho lifo-karatiañe ty vava’ o lo-tserekeo.

Brezbožna priča zasmehuje sodbo in usta zlobnega požirajo krivičnost.

29 Ampihentseñen-dilo ty mpandrabioñe naho lafa ty lambosin-dagola.

Sodbe so pripravljene za posmehljivce in udarci z bičem za hrbte bedakov.