< Ohabolana 18 >
1 Mañean-drao ty mirery, tsambolitio’e ze atao vere-to.
Preko želje človek, ki je samega sebe oddvojil, išče in se vmešava z vso modrostjo.
2 Tsy no’ i dagolay ty faharendrehañe, fa ty mampiboake ty heve’e avao.
Bedak nima veselja v razumevanju, temveč da njegovo srce lahko odkrije samo sebe.
3 Ie pok’eo ty tsivokatse, mipotìtse eo ka ty teratera, vaho indrezan-kasalarañe ty inje.
Kadar prihaja zlobni, potem prihaja tudi zaničevanje in s sramoto graja.
4 Rano laleke ty fisaontsim-palie’ ondaty, torahañe mibobobobo ty figoangoañan-kihitse.
Besede iz človekovih ust so kakor globoke vode in vrelec modrosti kakor tekoč potok.
5 Tsy mahasoa te osiheñe ty raty, hikihoañe ty vañoñe an-jaka.
Ni dobro sprejeti osebo zlobnega, da pravičnega zruši na sodbi.
6 Mikaidraha o soñi’ i dagolao, naho mikai-tampify ty vava’e.
Bedakove ustnice vstopajo v spor in njegova usta kličejo za udarci.
7 Fiantoa’ i seretsey ty vava’e, vaho mpamandrike ty fiai’e o soñi’eo.
Bedakova usta so njegovo uničenje in njegove ustnice so zanka njegovi duši.
8 Kenoke mafiry ty fivolam-pitolom-boetse, migodoñe mb’añ’ova’ ondaty ao.
Besede tožljivca so kakor rane in gredo navzdol v najnotranjejše dele trebuha.
9 Rahalahi’ ty mpijoy, ty mpilesa am-pitoloña’e.
Tudi tisti, ki je len v svojem delu, je brat tistemu, ki je velik kvarilec.
10 Fitalakesañ’abo fatratse ty tahina’ Iehovà, milay mb’ama’e ao ty vantañe vaho onjoneñe tsy takatse.
Gospodovo ime je močan stolp, pravični priteče vanj in je varen.
11 Rova fatratse ty varam-pañaleale, naho hoe kijoly abo añ’ereñere’e ao.
Bogataševo premoženje je njegovo močno mesto in kakor visoko obzidje v njegovi lastni domišljavosti.
12 Aolo’ ty ikorovoha’ ondaty ty fiebotseboran-tro’e, fe miaolo’ ty hasiñe ty firehañe.
Pred uničenjem je človekovo srce ošabno in pred častjo je ponižnost.
13 Ie manoiñe aolo’ t’ie mitsanoñe: le hagegea’e naho hasalara’e.
Kdor odgovarja zadevo, preden jo sliši, mu je to neumnost in sramota.
14 Mahafeake hasilofañe ty tro’ ondaty, fa ia ka ty mahaleo ty fikoretan’ arofo.
Človekov duh bo podpiral njegovo šibkost, toda kdo lahko prenaša ranjenega duha?
15 Mitoha hilala ty tro’ i mahatsikarake, vaho mañotsohotso hihitse an-dravembia’e ty mahilala.
Srce razsodnega pridobiva spoznanje, uho modrega pa išče spoznanje.
16 Anokafan-dalañe ty ravoravo’ ondaty, manese aze hiatreke ty bey.
Človekovo darilo zanj pripravlja prostor in ga prinaša pred velike ljudi.
17 Heveren-ko to ty mitalily valoha’e, ampara’ te pok’eo ty mañody aze.
Kdor je prvi v svoji lastni zadevi, je videti pravičen, toda prihaja njegov sosed in ga preiskuje.
18 Abala’ ty tora-tsato-piso ty fifandierañe, ie mampivike ty mpifanjomotse.
Žreb povzroča sporom, da se ustavijo in razdeljuje med mogočnimi.
19 Mora ty mandreketse rova fatratse, ta ty rañetse torifike, vaho hoe tsotso-bim-pitilik’abo ty fifanjomorañe.
Užaljenega brata je težje pridobiti kakor močno mesto in njihovi spori so podobni grajskim zapahom.
20 Ty havokaram-palie’ ondaty ro mahaenem-pisafoa, o vokam-pivimbi’eo ro maha-anjañe.
Človekov trebuh bo potešen s sadom svojih ust in nasičen bo z donosom svojih ustnic.
21 Manandily ami’ ty haveloñe naho ami’ty havilasy ty fameleke, hikama amo vokare’eo ze mikoko aze.
Smrt in življenje sta v oblasti jezika in tisti, ki ga ljubijo, bodo jedli od njegovega sadu.
22 Mahaonin-kasoa ty tendreke valy, vaho isohe’ Iehovà.
Kdorkoli najde ženo, najde dobro stvar in dosega naklonjenost od Gospoda.
23 Mihalaly tretrè ty rarake, fe sotrafe’ ty mpitsikafo.
Ubogi uporablja rotenja, toda bogataš odgovarja surovo.
24 Mianto t’indaty lako rañetse, fe ao ty ate-hena mipiteke soa te ami’ty rahalahy.
Človek, ki ima prijatelje, se mora kazati prijatelja in obstaja prijatelj, ki se drži bližje kakor brat.