Ohabolana 15
1 Mampitolike habosehañe ty rehake malea, fe mitrobo haviñerañe ty volam-peha’e.
Mil odgovor bes obrača stran, toda boleče besede razvnamejo jezo.
2 Mitolon-kilala an-katò ty famele’ i mahihitse, fe mipororoake hagegeañe ty vava’ i dagola.
Jezik modrega pravilno uporablja spoznanje, toda usta bedakov izlivajo nespametnost.
3 Manitsike ze hene toetse o fihaino’ Iehovào, misary ty raty naho ty soa.
Gospodove oči so na vsakem kraju, opazujejo zlo in dobro.
4 Hataen-kaveloñe ty fameleke mamere, fe mampikoritoke troke naho ama’e ty hamengohañe.
Zdrav jezik je drevo življenja, toda perverznost v njem je vrzel v duhu.
5 mañìnje ty fañòhan-drae’e ty dagola, fe mahilala ty mañaoñ’ anatse.
Bedak prezira poučevanje svojega očeta, toda kdor upošteva opomin, je razsoden.
6 Vara bey ty añ’anjomba’ o vañoñeo, fe manolo-tsotry ty tombom-baro’ i lahiaga.
V hiši pravičnega je velik zaklad, toda v poplačilih zlobnega je težava.
7 Mampiboele hilala ty fivimbi’ o mahihitseo; fe tsy izay ty tro’ i dagola.
Ustnice modrega razpršujejo znanje, toda srce nespametnega ne dela tako.
8 Veta am’ Iehovà ty fisoroña’ o lo-tserekeo, fe ifalea’e ty halali’ o vantañeo.
Klavna daritev zlobnega je Gospodu ogabnost, toda molitev iskrenega je njegovo veselje.
9 Tiva am’ Iehovà ty taro’ i lahiaga, fe kokoa’e ty mañean-kavantañañe.
Pot zlobnega je Gospodu ogabnost, toda ljubi tistega, ki sledi pravičnosti.
10 Mampalovilovy ty mandrìke amy lalañey te lafaeñe, mikoromake ty malaiñ’ endake.
Grajanje je nadležno tistemu, ki zapušča pot, in kdor sovraži opomin, bo umrl.
11 Mivañavaña añatrefa’ Iehovà ty tanen-dolo naho i tsikeokeoke, sandrake ty arofo’ ondaty! (Sheol h7585)
Pekel in uničenje sta pred Gospodom, koliko bolj potem srca človeških otrok? (Sheol h7585)
12 Tsy kokoa’ ty mpanivetive te ereteñe; tsy tilihe’e ty mahihitse.
Posmehljivec nima rad tistega, ki ga graja niti ne bo šel k modremu.
13 Mampaviake vintañe ty arofo misomobotsòboke, fe mahafola-paiañe ty troke ngoma.
Veselo srce dela vedro obličje, toda s srčno bridkostjo je duh zlomljen.
14 Mpitsoeke hilala ty troke maharendreke, fe mampibotseke hagegeañe ty vava’ i dagola.
Srce tistega, ki ima razumevanje, išče spoznanje, toda usta bedakov se hranijo na nespametnosti.
15 Fonga mavoiñe ty andro’ o misotrio, fe mitolon-tsabadidake ty arofo minembanembañe.
Vsi dnevi prizadetega so zli, toda kdor je veselega srca ima nenehno praznovanje.
16 Hàmake ty kedeke mitrao-pañeveñañe am’ Iehovà, ta ty vara-bey reketse hekoheko.
Bolje je malo s strahom Gospodovim, kakor velik zaklad in težave s tem.
17 Kitra’e anjotsoañe añañe am-pikokoañe, ta te anozoañe temboay vinondrake am-palaiñañe.
Boljša je zelenjavna večerja, kjer je ljubezen, kakor tolst vol in s tem sovraštvo.
18 Mitrobo hotakotake ty mpiloa-tiñake, fe mampipendreñe fifandierañe ty malaon-kaviñerañe.
Srdit človek razvnema prepir, toda kdor je počasen za jezo, pomirja prepir.
19 Iremberembeam-patike te añ’oloñolo’ i votro, fe dinamoke ty lala’ i vañoñey.
Pot lenega človeka je kakor trnova ograja, toda pot pravičnega je narejena preprosto.
20 Mahafale an-drae ty anake mahihitse, fe mañìnje rene t’indaty gege.
Moder sin razveseljuje očeta, toda nespameten človek prezira svojo mater.
21 Hagegeañe ty mahaehake i seretse, fe vantan-dia t’indaty mahilala.
Neumnost je radost tistemu, ki je oropan modrosti, toda razumevajoč človek živi pošteno.
22 Milesa ty safiry po-panolo-kevetse, fe mahaeneke te maro mpanoro.
Brez nasveta so nameni razočarani, toda v množici svetovalcev so uveljavljeni.
23 Mahafale ondaty te mahafanoiñe ty falie’e, akore ty hasoa’ ty saontsy tandrife.
Človek ima radost z odgovorom svojih ust in beseda, izgovorjena v pravšnjem obdobju, kako dobro je to!
Pot življenja je modremu zgoraj, da lahko odide od pekla spodaj. (Sheol h7585)
25 Hombota’ Iehovà ty akiba’ o mpirengevokeo, fe ajado’e ty efe-tane’ i vantotsey.
Gospod bo uničil hišo ponosnega, toda uveljavil bo vdovino mejo.
26 Tiva am’ Iehovà o fikitrofañeo, fe hiringiry ty saontsy mampanintsy.
Misli zlobnega so Gospodu ogabnost, toda besede čistega so prijetne besede.
27 Manolo-tsotry ty akiba’e ty mamory an-katramo, fe ho veloñe ty malaim-bokàñe.
Kdor je pohlepen dobička, nadleguje svojo lastno hišo, toda kdor sovraži darila, bo živel.
28 Mañereñere ty hanoiña’e ty arofo’ i vantañey, fe mampipororoake haratiañe ty falie’ i lahiaga.
Srce pravičnega razmišlja, da odgovori, toda usta zlobnega izlivajo zle stvari.
29 Lavitse o raty tserekeo t’Iehovà, fe janji’e ty halali’ o vañoñeo.
Gospod je daleč od zlobnega, toda sliši molitev pravičnega.
30 Mahafale arofo ty fihaino miloeloe, vaho solik’ an-taolañe ty talily soa.
Svetloba oči razveseljuje srce in dober glas dela kosti debele.
31 Amo mahihitseo ty himoneña’ ty aman-dravembia mitsendreñe anatse mahaveloñe.
Uho, ki posluša opomin življenja, ostaja med modrimi.
32 Mañìnje ty vata’e ty malaiñ’ endake, fe manonton-kilala ty mitsatsike fanoroañe.
Kdor odklanja poučevanje, prezira svojo lastno dušo, toda kdor posluša opomin, pridobiva razumevanje.
33 Fañòhañe hihitse ty fañeveñañe am’ Iehovà, miaolo ty asiñe te mireke.
Strah Gospodov je poučevanje modrosti in pred častjo je ponižnost.
