Ohabolana 14

1 Mandranjy ty akiba’e ty rakemba mahihitse, fe arotsa’ ty minè an-taña’e ty aze.

Vsaka modra ženska gradi svojo hišo, toda nespametna jo ruši s svojimi rokami.

2 Mañeveñe am’ Iehovà ty mañavelo an-kahiti’e, fe manirika aze ty mengok’ amo lala’eo.

Kdor hodi v svoji poštenosti, se boji Gospoda, toda kdor je sprevržen na svojih poteh, ga prezira.

3 Am-bava’ i dagola ty kobay ho an-dambosi’e, fe mañaro ty mahihitse o fivimbi’eo.

V ustih nespametnih je šiba ponosa, toda ustnice modrih jih bodo varovale.

4 Ie tsy eo añombe, koake ty riha’e; Toe mahavokatse ty haozaran’ añombe.

Kjer ni volov, so jasli čiste, toda mnogo povečanje je z volovsko močjo.

5 Tsy mandañitse ty mpitalily migahiñe, fe mikofòke habodiake ty mpitarom-bande.

Zvesta priča ne bo lagala, toda kriva priča bo izrekala laži.

6 Mipay hihitse ty mpanivetive fa tsy mahatrea, fe mora ami’ty mahafohiñe ty hitendreke hilala.

Posmehljivec išče modrost, pa je ne najde, toda spoznanje je lahko tistemu, ki razume.

7 Mihankaña ami’ty fiatrefañe i minèñey, fa tsy ho oni’o eo ty soñy mahilala.

Pojdi izpred prisotnosti nespametnega človeka, kadar v njem ne zaznavaš ustnic spoznanja.

8 Ty hihi’ i mahilalay: le t’ie mahatsikarake ty lia’e, fe hakalitahañe ty hagegean-dagola.

Modrost razsodnega je razumeti svojo pot, toda neumnost bedakov je prevara.

9 Sirikae’ ty minèñe ty fisolohoañe, fe amo vañoñeo ty fiharoan-drehake.

Bedaki se posmehujejo ob grehu, toda med pravičnimi je naklonjenost.

10 Fohi’ ty troke ty hafaim-piai’e, vaho tsy itraofa’ ty ambahiny ty firebeha’e.

Srce pozna svojo lastno grenkobo in tujec se ne vmešava s svojo radostjo.

11 Harotsake ty akiba’ i rati-tserekey, fe hiraorao ty kivoho’ o vañoñeo.

Hiša zlobnega bo zrušena, toda šotor iskrenega bo cvetel.

12 Eo ty làlañe atao’ ondaty ho vantañe, f’ie migodañe mb’an-kavilasy ao.

Obstaja pot, ki se zdi človeku prava, toda njen konec so poti smrti.

13 Mikoretse ty arofo ndra t’ie miankahake, vaho migadoñ’ an-kontoke ty rebeke.

Celo v smehu je srce žalostno in konec tega veselja je potrtost.

14 Atsake o sata’eo ty midisa-voly, fe mahaeneñe t’indaty soa i azey.

Odpadnik v srcu bo nasičen s svojimi lastnimi potmi, dober človek pa bo zadovoljen sam od sebe.

15 Kila iantofa’ ty seretse, fe tsakorè’ ty hendre o lia’eo.

Naivnež verjame vsaki besedi, toda razsoden človek dobro pazi na svojo hojo.

16 Mihilotse ty mahihitse vaho iholiara’e ty raty, fe mijikajika naho mitsidaredare ty dagola.

Moder človek se boji in se oddaljuje od zla, toda bedak besni in je samozavesten.

17 Manao raha tsi-roe-tafa-toe ty mora boseke, vaho tsambolitioheñe ty mikinia.

Kdor je hitro jezen, se vede nespametno, človek zlobnih naklepov pa je osovražen.

18 Mandova hagegeañe ty seretse, fe sabakaen-kilala ty hendre.

Naivneži podedujejo neumnost, toda razsodni so kronani s spoznanjem.

19 Hidrakadrakak’ anatrefa’ ty soa ty raty, naho an-dalambei’ o vantañeo ty tsereheñe.

Zlobni se priklanjajo pred dobrimi in zlobni pri velikih vratih pravičnih.

20 Heje’ ty rañe’e i rarakey, fe maro ty mikoko i mpañalealey.

Ubogi je osovražen celo od svojega lastnega soseda, toda bogati ima mnogo prijateljev.

21 Aman-tahiñe ty manirìka ondaty, haha ka ty matarike amo poi’eo.

Kdor prezira svojega soseda, greši, toda kdor ima usmiljenje do ubogega, je srečen.

22 Tsy hidridrike hao ty mpikilily? Fe fiferenaiñañe naho hatò ro amo misafiry hasoao.

Mar se ne motijo tisti, ki snujejo zlo? Toda usmiljenje in resnica bosta tem, ki snujejo dobro.

23 Amam-bokatse ze hene fitoloñañe, fe mahararake ty soñy mikofofoake.

V vsem trudu je korist, toda govorjenje ustnic se nagiba samo k ubožnosti.

24 Sabaka’ o mahihitseo ty vara’e; fe hagegeañe ty hanè’ o dagolao.

Krona modrih so njihova bogastva, toda nespametnost bedakov je neumnost.

25 Mpañaha aiñe ty mpitaroñe mahity, fe mpikitro-draha ty mikofò-bande.

Poštena priča osvobaja duše, toda varljiva priča govori laži.

26 Fañarovañe fatratse ty fañeveñañe am’ Iehovà, vaho amam-pipalirañe o ana’eo.

V strahu Gospodovem je močno zaupanje in njegovi otroci bodo imeli kraj zatočišča.

27 Havelo ­migoangoañe ty fañeveñañe am’ Iehovà, toe fampiariañe o fandri-kakoromahañeo.

Strah Gospodov je studenec življenja, da se odide od zank smrti.

28 Enge’ i mpanjakay ty borizañe maro; ampoheke ka ty ana-donake tsy ama’ ondaty.

V množici ljudstva je kraljeva čast, toda v pomanjkanju ljudstva je uničenje princa.

29 Àmpon-kilala ty malaon-kaviñerañe; fe mpañonjo hagegeañe ty mora boseke.

Kdor je počasen za bes, ima veliko razumevanja, toda kdor je naglega duha, povišuje neumnost.

30 Mahavelon-tsandriñe ty arofo hendre, fe mahavoroke taolañe ty farahy.

Zdravo srce je življenje mesu, toda zavist gniloba kostem.

31 Mitera i Andrianamboatse aze ty mamorekeke o rarakeo, fe miasy Aze ty mitretre mahatra.

Kdor zatira ubogega, graja njegovega Stvarnika, toda kdor ga časti, ima usmiljenje do ubogih.

32 Arotsa’ ty fandilara’e ty rati-tsereke, fe am-pitsalohañe ty vañoñe te mivetrake.

Zlobni je v svoji zlobnosti odpeljan proč, toda pravični ima upanje v svoji smrti.

33 Mimoneñe añ’arofo’ i mahilalay ty hihitse, fe abentabenta’ o dagolao ty antrok’ ao.

Modrost počiva v srcu tistega, ki ima razumevanje, toda tisti, ki je v sredi bedakov, je spoznan.

34 Mañonjom-pifeheañe ty havañonañe, fe mañìnje o borizañeo ty hakeo.

Pravičnost povišuje narod, toda greh je očitek kateremukoli ljudstvu.

35 Osihe’ ty mpanjaka ty mpitoroñe mitoloñe an-kihitse, fe atretrè’e an-kaviñerañe ty manao hasalarañe.

Kraljeva naklonjenost je k modremu služabniku, toda njegov bes je zoper tistega, ki povzroča sramoto.