Ohabolana 11

1 Tiva am’ Iehovà ty fandanjàñe vìlañe, fe no’e ty vato to.

Netočna tehtnica je ogabnost Gospodu, toda pravično tehtanje je njegovo veselje.

2 Ie avy ty firengeañe, pok’eo ka ty hasalarañe; fe mpiamo mpirekeo ty hihitse.

Ko prihaja ponos, zatem prihaja sramota, toda s ponižnim je modrost.

3 Miaolo o vantañeo ty havañona’e, fe mampianto i lahiaga ty fikelokeloha’e.

Neokrnjenost iskrenih jih bo usmerjala, toda perverznost prestopnikov jih bo uničila.

4 Tsy vente’e añ’andron-kankàñe ty vara, fe mamotsotse an-kavilasy ty havantañañe.

Bogastva ne koristijo na dan besa, toda pravičnost osvobaja pred smrtjo.

5 Mampahity ty lala’ o malio tahiñeo ty havantaña’e, fe mikorovok’ ami’ty haratia’e o lo-tserekeo.

Pravičnost popolnega bo vodila njegovo pot, toda zlobni bo padel po svoji lastni zlobnosti.

6 Mañaha ty vañoñe i havantaña’ey, fe hamahotse o piaroteñeo ty fatiti’iareo.

Pravičnost iskrenega jih bo osvobodila, toda prestopniki bodo prevarani v svoji lastni porednosti.

7 Ie mate ty lo-tsereke, momoke o fañiria’eo, vaho voroke ty fitamà’ i tsy mahitiy.

Kadar zloben človek umre, bo njegovo pričakovanje propadlo, in upanje nepravičnih ljudi propada.

8 Votsorañe amy falovilovia’ey ty vantañe, le mb’eo handimbe aze ty lo-tsereke.

Pravični je osvobojen iz stiske, zlobni pa prihaja namesto njega.

9 Mijoy ty rañe’e am-bava’e ty tsi-aman-Kàke, fe hilala ty mañaha o vañoñeo.

Hinavec s svojimi usti uničuje svojega bližnjega, toda zaradi spoznanja bo pravični osvobojen.

10 Ie miraorao o vantañeo, mirebeke ty rova; ie momoke ty lo-tsereke, inay ty firiñariñan-kobaiñe.

Kadar gre dobro pravičnim, se mesto razveseljuje; kadar zlobni propadajo, pa je vriskanje.

11 Mionjoñe ty rova tatae’ o vañoñeo, fe rotsahe’ ty vava’ o lo-tserekeo.

Z blagoslovom iskrenega je mesto povišano, toda premagano je z usti zlobnega.

12 Po-hilala ty maniva ondaty, fe mianjiñe t’indaty mahilala.

Kdor je brez modrosti, prezira svojega bližnjega, toda razumevajoč človek ohranja svoj mir.

13 Mb’eo mb’eo i mpitolom-bolañey mampiborake ty nitangogoeñe, fe mahakafi-draha ty migahiñe.

Tožljivec razodeva skrivnosti, toda kdor je zvestega duha, prikriva zadevo.

14 Ie po-panoroañe, mihotrake o borizañeo, fe fandreketañe t’ie mitolom-pisafiry.

Kjer ni nasveta, ljudstvo pada, toda v množici svetovalcev je varnost.

15 Toe hisotry ty miantoke songon’ ambahiny, fe soa fiaro ty malai-mañoho-pitàñe.

Kdor je pôrok za tujca, se bo kesal za to in kdor sovraži poroštvo, je zanesljiv.

16 Asieñe ty rakemba matarike, vaho manontom-bara ty fanalolahy.

Milostljiva ženska ohranja čast, močni ljudje ohranjajo bogastva.

17 Mañasoa ty tro’e t’indaty matarike, fe mijoy ty vata’e ty mpampisoañe.

Usmiljen človek dela dobro svoji lastni duši, toda kdor je krut, nadleguje svoje lastno meso.

18 Mikarama hakoahañe ty lo-tsereke, fe ho soa tambe ty mitongy havantañañe.

Zlobnež počne varljivo delo, toda tistemu, ki seje pravičnost, bo plačilo zanesljivo.

19 Ho veloñe ty mifahatse an-kavañonañe, fe hihomake ty mañean-karatiañe.

Kakor se pravičnost nagiba k življenju, tako kdor zasleduje zlo, to zasleduje do svoje lastne smrti.

20 Tiva am’ Iehovà ty mengok’ an-troke, fe ifalea’e ty mañavelo an-kahiti’e.

Tisti, ki so kljubovalnega srca, so ogabnost Gospodu, toda tisti, ki so na svoji poti iskreni, so njegovo veselje.

21 Tsy mikalafo te tsy ho po-lafa ty lo-tsereke, fe ho haha ty tiri’ o vantañeo.

Čeprav se roka rokuje z roko, zlobni ne bodo nekaznovani, toda seme pravičnih bo osvobojeno.

22 Hoe bange volamena ami’ty oron-dambo ty ampela montramontra tsy mahalie-batañe.

Kakor dragocenost iz zlata v svinjskem rilcu, tako je lepa ženska brez preudarnosti.

23 Ty hasoa avao ty fisalala’ o vañoñeo; fe haviñerañe ty fitamà’ i lahiaga.

Želja pravičnega je samo dobro, toda pričakovanje zlobnega je bes.

24 Eo ty fampiparaitahañe mbe mampitombo avao; eo ty matity ami’ty mañeva, f’ie ho rarake.

Tam je, ki razsipa in še povečuje in tam je, ki zadržuje več, kot je primerno, toda to nagiba k revščini.

25 Hiraorao t’indaty matarike, vaho ho tondrahañe ka ty manondrake.

Velikodušna duša bo postala premožna in kdor napaja, bo tudi sam napojen.

26 Honjire’ ondatio ty matity ampemba, fe fitahiañe ty ho añambone’ i mandetak’ azey.

Kdor zadržuje žito, ga bo ljudstvo preklelo, toda blagoslov bo na glavi tistega, ki ga prodaja.

27 Osiheñe ty mitsoe-kasoa, fe ami’ty mipay haratiañe, izay ty ho zoe’e.

Kdor marljivo išče dobro, dosega naklonjenost, toda kdor išče vragolijo, bo ta prišla k njemu.

28 Hihotrake ty miato vara, fe handrevake hoe ravets-atae maindoñe o vantañeo.

Kdor zaupa v svoja bogastva, bo padel, toda pravični bo cvetel kakor mladika.

29 Handova tioke ty mpanolo-tsotry añ’anjomba’e, le hitoroñe ty mahihi-troke ty dagola.

Kdor nadleguje svojo lastno hišo, bo podedoval veter in bedak bo služabnik modremu v srcu.

30 Hataen-kaveloñe ty vokare’ o vantañeo, vaho mpandrekets’arofo ty mahihitse.

Sad pravičnega je drevo življenja in kdor pridobiva duše, je moder.

31 Kanao ho tambezeñe an-tane atoy o vantañeo, àntsake ty tsereheñe naho o piaroteñeo.

Glej, pravični bo poplačan v zemlji, koliko bolj zlobni in grešnik.