< Fitomaniana 3 >

1 Ondaty nahatrea hasotrian-draho amy kobain-kaviñera’ey.
Jaz sem človek, ki je videl stisko s palico njegovega besa.
2 Niaoloa’e naho nampomba’e mb’an-kamoromoroñañe ao fa tsy mb’an-kazavàñe.
Vodil me je in me privedel v temo, toda ne v svetlobo.
3 Toe nafote’e amako lomoñandro lomoñandro ty fità’e.
Zagotovo je obrnjen zoper mene; svojo roko je obračal zoper mene ves dan.
4 Nanoe’e hambo’e o nofokoo naho o holikoo; sindre pinekapeka’e o taolakoo.
Postaral je moje meso in mojo kožo, zlomil je moje kosti.
5 Nanoa’e hàlañe, nañarikatoha’e afero naho haloviloviañe.
Zidal je zoper mene in me obdal z žolčem in muko.
6 Nampitobohe’e an-toetse maieñe ao iraho, hoe lolo-ela.
Postavil me je v temne kraje, kakor tiste, ki so mrtvi od davnine.
7 Narindri’e ao tsy hahafionjoñe; nanoe’e mavesatse o silisilikoo.
Ogradil me je naokoli, da ne morem priti ven. Mojo verigo je naredil težko.
8 Aa naho mikoikoike hipay imba, le sikadaña’e alafe ao i halalikoy.
Tudi ko jokam in vpijem, on ustavlja mojo molitev.
9 Nikalaña’e am-bato vinañe o liakoo, nampikelokelofe’e o oloñolokoo.
Moje steze je obdal s klesanim kamnom, moje poti je storil sprijene.
10 Hoe amboa romotse mamandroñe ahy, hoe liona añ’etaketak’ ao.
Bil mi je kakor medved, ki preži v zasedi in kakor lev na skrivnih krajih.
11 Natsile’e iaby o fombàkoo, naho nirimidrimite’e ty sandriko; nanoe’e babangoañe.
Moje poti je obrnil vstran in me raztrgal. Naredil me je zapuščenega.
12 Fa nabitso’e ty fale’e, le nohara’e amako ty ana-pale.
Upognil je svoj lok in me postavil kakor tarčo za puščico.
13 Nampitrofahe’e ambaniako ao o ana-tsotsòke boak’ an-trañon’ ana-pale’eo.
Puščicam svojega tula je storil, da vstopijo v mojo notranjost.
14 Fa injè’ondatikoo iraho, bekobekoa’ iareo lomoñandro.
Bil sem v posmeh vsemu svojemu ljudstvu in ves dan njihova pesem.
15 Finaha’e hafairañe vaho natsafe’e vahon-tsoy.
Nasičeval me je z grenkobo, opijanjal me je s pelinom.
16 Finoifoi’e am-bato o nifekoo; nalembe’e an-davenok’ ao iraho.
Prav tako je moje zobe zlomil z ostrimi kamni, pokril me je s pepelom.
17 Nampihankàñe’o lavi-panintsiñañe ty haveloko; nihaliñoko ze o hasoa zao.
Mojo dušo si odstranil daleč stran od miru. Pozabil sem uspevanje.
18 Le hoe iraho, Fa modo ty haozarako, ty fitamàko am’ Iehovà.
Rekel sem: »Moja moč in moje upanje je izginilo od Gospoda,
19 Tiahio ty haloviloviako naho ty hasotriako, ty vahon-tsoy naho afero.
spominjajoč se moje stiske in moje bede, pelina in žolča.
20 Toe tiahi’ ty fiaiko, vaho mibotrek’ amako ao.
Moja duša jih ima še vedno v spominu in je ponižana v meni.
21 Ty hoe ty apotam-pitsakoreako, mampitamà ahiko, te
To si ponovno kličem v svoj um, zato imam upanje.
22 le lia’e tsy mijihetse ty fiferenaiña’ Iehovà tsy mb’ia hilesa o fiferenaiña’eo.
To je od Gospodovih milosti, da nismo použiti, ker njegova sočutja ne odnehajo.
23 Vao boak’andro; ra’elahy ty figahiña’o.
Ta so nova vsako jutro. Velika je tvoja zvestoba.
24 Iehovà ty anjarako, hoe ty troko, aa le ie ty fitamàko.
Gospod je moj delež, pravi moja duša, zato bom upal vanj.
25 Soa t’Iehovà amo mahaliñe azeo; amy arofo mipay Azey.
Gospod je dober vsem tistim, ki čakajo nanj; duši, ki ga išče.
26 Mahasoa ondatio te mitama, t’ie handiñe am-pianjiñañe ty fandrombaha’ Iehovà.
Dobro je, da bi človek upal in tiho čakal na Gospodovo rešitev duše.
27 Hasoa am’ondatio ty mivave ty jokan-katora’e.
Dobro je za človeka, da nosi jarem v svoji mladosti.
28 Angao re hiambesatse am-bangiñe ao, hianjiñe, amy te ie ty nandafik’ aze.
Sedi sam in molči, ker ga je nosil na sebi.
29 Hatoho’e an-debok’ ao ty falie’e, hera ama’e ty fitamañe.
Svoja usta polaga v prah, morda bi bilo lahko še upanje.
30 Soa re te hatolo’e amy mandrara- tehak’ azey ty fiambina’e; angao ampiliporeñ’ inje.
Svoje lice daje tistemu, ki ga udarja, napolnjen je z grajo.
31 Fa tsy hañito nainai’e t’i Talè.
Kajti Gospod ne bo zavrgel na veke,
32 Aa ndra t’ie ty mampioremeñe, mbe hiferenaiña’e amy hafatraram-pikokoa’ey.
toda čeprav je povzročil žalost, bo vendar imel sočutje glede na množico svojih usmiljenj.
33 Tsy mora ama’e ty mandafa, ndra ty mandilo o ana’ondatio;
Kajti on ni voljan prizadeti niti užalostiti človeških otrok.
34 Ie ampidemoheñe am-pandia, ze mpirohi’ ty tane toy;
Da bi pod svojimi stopali zdrobil vse jetnike zemlje,
35 ie tsy omen-to ondatio añatrefa’ i Andindimoneñey,
da bi odvrnil človekovo pravico pred obrazom Najvišjega,
36 ie ampikeloheñe ty enta’ ondatio— tsy arofoana’ i Talè hao?
da človeka spodkoplje v njegovi pravdi, [tega] Gospod ne odobrava.
37 Ia ty nitaroñe naho nahafetsake zao, naho tsy i Talè ty nametse?
Kdo je tisti, ki pravi in se to zgodi, ko Gospod tega ne zapove?
38 Tsy boak’am-palie’ i Abo Tiañey hao ty hankàñe naho ty soa?
Iz ust Najvišjega ne izhaja zlo in dobro?
39 Akore ty itoreova’ondaty veloñeo, o lahilahio ty amo tahi’eo?
Zakaj se živeči človek pritožuje, človek zaradi kaznovanja svojih grehov?
40 Antao hañotsohotso hitsoke o lalan-tikañeo, vaho himpoly mb’am’ Iehovà mb’eo.
Preiščimo in preizkusimo svoje poti in se ponovno obrnimo h Gospodu.
41 Antao hañonjoñ’ arofo am-pitàñe mb’aman’Añahare an-digiligy añe.
Vzdignimo svoja srca s svojimi rokami k Bogu v nebesih.
42 Toe nandilatse zahay naho niola; toly ndra tsy napo’o.
Pregrešili smo se in uprli. Ti nisi oprostil.
43 Nikolopok’ an-kaviñeran-drehe te nañoridañe anay; tsy niferenaiña’o t’ie nanjamañe.
Pokril si [nas] s svojo jezo in nas preganjal. Umoril si, nisi se usmilil.
44 Nisaron-drahon-dRehe, tsy himoahan-kalaly.
Pokril si se z oblakom, da naša molitev ne bi šla skozi.
45 Nanoe’o romoromo’e naho forompotse zahay añivo’ o kilakila’ndatio.
Naredil si nas kakor izvržek in zavrnitev v sredi ljudstev.
46 Songa midañadaña falie ama’ay o malaiñ’anaio.
Vsi naši sovražniki so odprli svoja usta zoper nas.
47 Fa nifetsak’ ama’ay ty hebakebake naho i koboñey, ty famongorañe naho fandrotsahañe.
Strah in zanka sta prišla nad nas, opustošenje in uničenje.
48 Mitsiritsioke rano o masokoo, amy fandrotsahañe i anak’ampela’ ondatikoy.
Moje oko teče navzdol z rekami voda, zaradi uničenja hčere mojega ljudstva.
49 Midoandoañe mañambane o masokoo, vaho tsy mijihetse, tsy mitroatse,
Moje oko se izliva in ne preneha, brez kakršnegakoli predaha,
50 Ampara’ te mivazoho mañambane t’Iehovà, mitalake boak’ an-dikerañe añe.
dokler Gospod ne pogleda dol in ne pogleda iz nebes.
51 Mampihontoke ty troko o masokoo ty amo hene anak’ampelan-drovakoo.
Moje oko prizadeva moje srce, zaradi vseh hčera mojega mesta.
52 Fa nikehe ahy hoe kibo, tsy amam-poto’e o malaiñ’ahio.
Moji sovražniki so me boleče preganjali kakor ptico, brez vzroka.
53 Naitoa’ iareo an-koboñe ao ty fiaiko, vaho nandretsa-bato amako.
Moje življenje so odsekali v grajski ječi in name vrgli kamen.
54 Nandipotse ty lohako o ranoo vaho nanoeko ty hoe: Opo iraho!
Vode so mi tekle čez glavo; potem sem rekel: »Odsekan sem.«
55 Kinanjiko ty tahina’o ry Iehovà, boak’ an-koboñe loho lalek’ ao.
Klical sem k tvojemu imenu, oh Gospod, iz globine grajske ječe.
56 Jinanji’o ty feoko; ko aeta’o amy ravembia’oy i fitoreokoy hahafikofohako.
Slišal si moj glas. Ne skrivaj svojega ušesa ob mojem dihanju, ob mojem klicu.
57 Nitotok’ ahy irehe amy andro nikanjiako azoy; le hoe irehe: Ko hemban-drehe.
Priteguješ me na dan, ko sem klical k tebi. Ti praviš: »Ne boj se.«
58 Ry Talè, nañalañalañe’o o entan’ aikoo; fa jineba’o ty fiaiko.
Oh Gospod, zagovarjal si pravde moje duše, odkupil si moje življenje.
59 Ry Iehovà, fa nivazoho’o ty nasarañ’ ahy; ehe izakao.
Oh Gospod, videl si mojo krivico. Ti sodi mojo pravdo.
60 Fa nioni’o ty fitrotrofiaha’ iareo naho ty fikitroha’ iareo amako.
Videl si vse njihovo maščevanje in vse njihove zamisli zoper mene.
61 Fa jinanji’o ty inje’ iareo, ry Iehovà, naho o fikililia’ iareo ahy iabio,
Slišal si njihovo grajo, oh Gospod in vse njihove zamisli zoper mene;
62 Ty fivimbi’ o nitroatse amakoo, ty fikinià’ iareo ahy lomoñandro,
ustnice tistih, ki se vzdigujejo zoper mene in njihovo premišljevanje zoper mene ves dan.
63 Vazohò iereo te miambesatse, naho t’ie miongake; izaho bekobekoa’ iareo.
Glej, njihovo usedanje in njihovo vzdigovanje; jaz sem njihova glasba.
64 Mbe hondroha’o, ry Iehovà, ty amo satam-pità’ iareoo.
Vrni jim povračilo, oh Gospod, glede na delo njihovih rok.
65 Kolopofo ty arofo’ iareo, ametsaho fatse!
Daj jim bridkost srca, svoje prekletstvo nad njimi.
66 Horidaño an-kaviñerañe vaho mongoro ambanen-dikera’ Iehovà eo.
Preganjaj jih in jih uniči v jezi izpod Gospodovih nebes.

< Fitomaniana 3 >