< Jaona 9 >
1 Ie niary mb’eo, le nahavazoho ty lahilahy fey, nigoa boak’ amy t’ie nitoly.
耶稣过去的时候,看见一个人生来是瞎眼的。
2 Le hoe ty ontane’ o mpiama’eo: O Talè, ia ty nanao tahiñe: ondatio, ke o roae’eo te ie nisamake goa?
门徒问耶稣说:“拉比,这人生来是瞎眼的,是谁犯了罪?是这人呢?是他父母呢?”
3 Tinoi’ Iesoà ty hoe: Tsy te aman-kakeo t’indaty tia, ndra o roae’eo, fa te haboak’ añama’e ty fitoloñan’ Añahare.
耶稣回答说:“也不是这人犯了罪,也不是他父母犯了罪,是要在他身上显出 神的作为来。
4 Tsy mahay tsy manao ty fitoloña’ i nañitrik’ ahiy tikañe ie mbe antoandro, fa ho avy ty haleñe tsy hahafitoloña’ ondaty.
趁着白日,我们必须做那差我来者的工;黑夜将到,就没有人能做工了。
5 Kanao mbe ami’ty voatse toy iraho, le izaho ro failo’ ty voatse toy.
我在世上的时候,是世上的光。”
6 Ie nanao izay, le nandrora an-tane, le nilitsahe’e i fañerè’ey vaho natente’e am-pihaino’e eo i litsakey.
耶稣说了这话,就吐唾沫在地上,用唾沫和泥抹在瞎子的眼睛上,
7 Le hoe re ama’e: Akia, misasà añ’ antara’ i Siloama (ze midika ‘niraheñe’). Aa le niheo mb’eo re nisasa, vaho nahaisake te nibalike.
对他说:“你往西罗亚池子里去洗。”(西罗亚翻出来就是“奉差遣”。)他去一洗,回头就看见了。
8 Hoe o mparine azeo naho ze mpahaisak’ aze ie mbe nimpangatake: Tsy itoy hao i mpangatake nitozòkey?
他的邻舍和那素常见他是讨饭的,就说:“这不是那从前坐着讨饭的人吗?”
9 Ty ila’e nanao ty hoe: Ie ‘nio. Hoe ka ty ila’e: Aiy! hambañ’ ama’e. Hoe re: Ie iraho.
有人说:“是他”;又有人说:“不是,却是像他。”他自己说:“是我。”
10 Aa le hoe iareo tama’e: Aa vaho inoñe ty nampibarababeake o maso’oo?
他们对他说:“你的眼睛是怎么开的呢?”
11 Nanoiñe ty hoe re: Nikineke litsake t’indaty itokavañe ty hoe Iesoà, le nafò’e amo masokoo vaho nanao amako ty hoe: Akia mb’añ’antara’ i Siloama añe le misasà. Aa le nomb’eo iraho nisasa, vaho mahatrea.
他回答说:“有一个人,名叫耶稣,他和泥抹我的眼睛,对我说:‘你往西罗亚池子去洗。’我去一洗,就看见了。”
12 Le hoe iereo tama’e: Aia re? Nofiko, hoe re.
他们说:“那个人在哪里?”他说:“我不知道。”
13 Nindese’ iereo mb’amo Fariseoo mb’eo indaty nigoay.
他们把从前瞎眼的人带到法利赛人那里。
14 Sabotse ‘nio i andro nanoe’ Iesoà i litsakey naho nampibeake o fihaino’eoy.
耶稣和泥开他眼睛的日子是安息日。
15 Mbe nañontanea’ o Fariseoo indraike i nahaisaha’e. Le hoe re tam’iereo: Nifora’e litsake o masokoo naho nisasa iraho vaho mahatrea.
法利赛人也问他是怎么得看见的。瞎子对他们说:“他把泥抹在我的眼睛上,我去一洗,就看见了。”
16 Le hoe ty asa’ o Fariseo ila’eo: Tsy aman’ Añahare indatiy kanao tsy ambena’e i Sabatay. Hoe ka ty ila’e: Aia, ty hahatafetera’ ty mpanan-kakeo raha tsitantane hoe itia? Le nifampiria iareo.
法利赛人中有的说:“这个人不是从 神来的,因为他不守安息日。”又有人说:“一个罪人怎能行这样的神迹呢?”他们就起了纷争。
17 Aa hoe iereo amy nigoay: Ino ty ho talilie’o aze, ie nanokake o maso’oo? Le hoe re: Mpitoky reke.
他们又对瞎子说:“他既然开了你的眼睛,你说他是怎样的人呢?”他说:“是个先知。”
18 Fe tsy niantofa’ o Tehodao t’ie nigoa vaho nampahaisaheñe, naho tsy kinanji’ iareo hey ty roae’ i nampahatreavañey
犹太人不信他从前是瞎眼,后来能看见的,等到叫了他的父母来,
19 vaho nañontane iareo ty hoe: Ana’ areo v’itoio, i natao’ areo te nitoly goay? Akore ty ahatreava’e henanekeo?
问他们说:“这是你们的儿子吗?你们说他生来是瞎眼的,如今怎么能看见了呢?”
20 Le hoe ty natoin-droae’e: Apota’ay te ana’ay toke naho t’ie nitoly goa;
他父母回答说:“他是我们的儿子,生来就瞎眼,这是我们知道的。
21 fe amoea’ay ty ahatreava’e henaneo, tsy fohi’ay ty nampibarababeak’ aze. Añon-taon-dre, añontaneo, ie ro hitalily vatañe.
至于他如今怎么能看见,我们却不知道;是谁开了他的眼睛,我们也不知道。他已经成了人,你们问他吧,他自己必能说。”
22 Izay i sinaontsin-droae’ey amy te nihembañe amo Tehodao, ami’ty nifañinà’ o Tehodao te haitoañe amo fitontonañeo ze miantoke t’ie i Norizañey.
他父母说这话,是怕犹太人;因为犹太人已经商议定了,若有认耶稣是基督的,要把他赶出会堂。
23 Izay ty nanoan-droae’e ty hoe: Añon-taon-dre, añontaneo.
因此他父母说:“他已经成了人,你们问他吧。”
24 Kinanji’ iereo fañindroe’e indaty nigoay, le nanoa’ iareo ty hoe: Toloro engeñe t’i Andrianañahare; fohi’ay te bey hakeo indatiy.
所以法利赛人第二次叫了那从前瞎眼的人来,对他说:“你该将荣耀归给 神,我们知道这人是个罪人。”
25 Hoe ty natoi’e: Ke bey hakeo re, tsy apotako. Raha raike ty fantako: nigoa iraho, fa mahatrea.
他说:“他是个罪人不是,我不知道;有一件事我知道,从前我是眼瞎的,如今能看见了。”
26 Nindrai’ iareo ontane: Ino ty nanoe’e ama’o? Akore ty nampibarababeahe’e o maso’oo?
他们就问他说:“他向你做什么?是怎么开了你的眼睛呢?”
27 Tinoi’e ty hoe, Fa vinolako! f’ie tsy nitsendreñe, ino ty hijanjiña’ areo indraike? va’e te ho mpiama’e ka?
他回答说:“我方才告诉你们,你们不听,为什么又要听呢?莫非你们也要作他的门徒吗?”
28 Aa le nonjire’ iereo, ami’ty hoe: Ihe ro mpiam’ indatiy! mpiamy Mosè zahay.
他们就骂他说:“你是他的门徒;我们是摩西的门徒。
29 Fohi’ay te nisaontsien’ Añahare t’i Mosè, fe ondaty zao, nofi’ay ty nihirifa’e.
神对摩西说话是我们知道的;只是这个人,我们不知道他从哪里来!”
30 Tinoi’ i lahiy ty hoe: Hete! mahavereñe te tsy fohi’ areo ty nihirifa’e, f’ie nampibeak’ o masokoo!
那人回答说:“他开了我的眼睛,你们竟不知道他从哪里来,这真是奇怪!
31 Fohintika te tsy mijanjiñe ty bey hakeo t’i Andrianañahare fe naho mitalaho aman’ Añahare t’indaty naho manao ty satrin’ arofo’e, le janji’e.
我们知道 神不听罪人,惟有敬奉 神、遵行他旨意的, 神才听他。
32 Boak’ami’ty fifotoran-tsa, mbe tsy nijanjiñeñe te nampibarababeaheñe t’indaty toly goa. (aiōn )
从创世以来,未曾听见有人把生来是瞎子的眼睛开了。 (aiōn )
33 Aa naho tsy mpiaman’ Añahare indatiy, tsy ho nahatafete-draha.
这人若不是从 神来的,什么也不能做。”
34 Hoe ty natoi’ iareo aze, Fonitse hakeo irehe te nitoly, ihe ka ty mañòke anay? Le sinoi’ iereo añe.
他们回答说:“你全然生在罪孽中,还要教训我们吗?”于是把他赶出去了。
35 Jinanji’ Iesoà te rinoa’ iereo, le hoe re t’ie nitendreke, Atokisa’o hao i ana’ Ondatiy?
耶稣听说他们把他赶出去,后来遇见他,就说:“你信 神的儿子吗?”
36 Tinoi’e ty hoe: Ia v’izay, Talè? hatokisako.
他回答说:“主啊,谁是 神的儿子,叫我信他呢?”
37 Hoe t’Iesoà tama’e: Fa niisa’o, mbore ie o mirehak’ ama’oo.
耶稣说:“你已经看见他,现在和你说话的就是他。”
38 Le hoe re: O Rañandria, miantoke iraho! Le niambanea’e.
他说:“主啊,我信!”就拜耶稣。
39 Le hoe t’Iesoà: Zaka ty nombàko mb’ami’ty voatse toy hampahaisake o tsy mahaoniñeo, vaho hampigoa o mahaisakeo.
耶稣说:“我为审判到这世上来,叫不能看见的,可以看见;能看见的,反瞎了眼。”
40 Nanoa’ o Fariseo nindre ama’e naho nahajanjiñe i hoe zaio, ty hoe: Goa ka v’izahay?
同他在那里的法利赛人听见这话,就说:“难道我们也瞎了眼吗?”
41 Hoe t’Iesoà am’iereo: Tsy ho nanan-kakeo nahareo naho nifey; f’ie nanao ty hoe: Mahatrea zahay; le mbe tambatse an-kakeo.
耶稣对他们说:“你们若瞎了眼,就没有罪了;但如今你们说‘我们能看见’,所以你们的罪还在。”