Joba 34

1 Natovo’ i Eliho, ty hoe:

Nadalje je Elihú odgovoril in rekel:

2 Janjiño o entakoo ry androanavy mahihitseo, anokilaño ravembia, ry mahafohiñeo.

»Poslušajte moje besede, oh vi modri možje. Pazljivo mi prisluhnite vi, ki imate spoznanje.

3 fa mitso-tsara ty ravembia manahake ty fitsohan-dañilañy mahakama.

Kajti uho preizkuša besede, kakor usta okušajo hrano.

4 Antao tika hijoboñe ty soa, hisafirian-tika ty atao fanjàka.

Izberimo si sodbo. Naj med seboj spoznamo, kaj je dobro.

5 amy nanoe’ Iobey, ty hoe: Vañon-draho, fe nasintan’ Añahare amako ty zoko;

Kajti Job je rekel: ›Jaz sem pravičen in Bog je odvzel mojo sodbo.

6 handañirako hao i zokoy; tsy mete melañe i trinofan-defoñey, ndra t’ie malio-tahiñe.

Mar naj bi lagal zoper svojo pravico? Moja rana je nezaceljiva, brez prestopka.‹

7 Ondaty ia ty rahamba’ Iobe? ie migenoke inje hoe rano,

Kateri človek je podoben Jobu, ki norčevanje pije kakor vodo?

8 ie mpifañosoñe amo mpitolon-karatiañeo le mitrao-pañavelo am’ondaty mengokeo?

Ki gre v družbo z delavci krivičnosti in hodi z zlobneži?

9 ie nanao ty hoe, Tsy vente’e ama’ondatio te ifalea’e t’i Andrianañahare.

Kajti rekel je: ›Nič ne koristi človeku, da bi se razveseljeval z Bogom.‹

10 Aa le janjiño iraho, ry aman-kilálao, Lavits’ an’ Andrianañahare ty haratiañe, naho amy El-Sadai ty fandilarañe.

Zato mi prisluhnite vi, možje razumevanja. Daleč naj bo od Boga, da bi počel zlobnost in od Vsemogočnega, da bi zagrešil krivičnost.

11 Fa o sata’eo ty hanambeza’e ondaty, o fitoloña’eo ro hanoly aze ami’ty eva’e.

Kajti delo človeka bo povrnil k sebi in vsakemu človeku povzroči, da najde glede na njegove poti.

12 Toe tsy manao raty t’i Andrianañahare, vaho tsy mañolake ty hatò t’i El-Sadai.

Da, Bog zagotovo ne bo počel zlobno niti Vsemogočni ne bo izkrivil sodbe.

13 Ia ty nampamandroñ’ aze ty tane toy, vaho ia ty nampivave aze ty voatse bey toy?

Kdo mu je dal zadolžitev nad zemljo? Ali kdo je postavil celoten zemeljski [krog]?

14 Aa naho nampoli’e ama’e ty fo’ ondaty naho natonto’e ama’e i tro’ey vaho i kofo’ey,

Če svoje srce naravna na človeka, če k sebi zbere njegovega duha in njegov dih,

15 le fonga ho nitrao-pihomahañe ze atao nofotse; vaho kila ho nibalike ho lemboke ondatio.

bo vse meso skupaj umrlo in človek se bo ponovno vrnil v prah.

16 Fe naho mahilala, janjiño, tsendreño ty feo’ o entakoo.

Če imaš sedaj razumevanje, poslušaj to, prisluhni glasu mojih besed.

17 Hifehe hao ty malaiñe to? Hafà’o hao i Fanalolahy Vañoñey?

Mar bo torej vladal tisti, ki sovraži pravico? Boš obsodil tistega, ki je najbolj pravičen?

18 I manao ty hoe ami’ty mpanjaka: Ry Votro, naho amo ana-donakeo, Ty Piaroteñe!

Mar je primerno kralju reči: › Ti si zloben?‹ In princem: › Vi ste brezbožni?‹

19 Ie tsy miasy roandriañe, tsy mañaom-pañaleale mandikoatse ty rarake, ie fonga satam-pità’e.

Kako veliko manj tistemu, ki ne sprejema oseb od princev niti se ne ozira na bogatega bolj kakor na ubogega? Kajti vsi ti so delo njegovih rok.

20 Mihomak’aniany iereo, te petsak’ale; troboeñe ondatio le mihelañe añe, asintake tsy am-pitàñe o maozatseo.

V trenutku bodo umrli in ljudstvo bo zaskrbljeno ob polnoči in preminilo. Mogočen bo odvzet brez roke.

21 Fa amo sata’ ondatio o fihaino’eo, vazoho’e iaby o lia’eo.

Kajti njegove oči so na človekovih poteh in vidi vsa njegova ravnanja.

22 Tsy eo ty ieñe ndra ty fimoromoroñañe hietaha’ o tsereheñeo.

Ni teme niti smrtne sence, kjer bi se lahko skrili delavci krivičnosti.

23 Le tsy ifotoañan’ andro ty hiatrefa’ ondaty aman’Añahare ho zakaeñe.

Kajti na človeka ne bo položil več kakor pravico, da bi ta vstopil na sodbo z Bogom.

24 Demohe’e tsy an-dohy o fatratseo, le avotra’e an-toe’e eo ty handimbe aze.

Na koščke bo razbil mogočne može brez števila in druge postavil namesto njih.

25 Aa kanao arofoana’e o sata’eo, le avalitaboa’e te haleñe, vaho dorodoroe’e.

Torej pozna njihova dela in jih prevrača v noči, tako da so uničena.

26 Lafà’e manahake o tsereheñeo an-tameañe eo ho fisambàñe,

Udarja jih kakor zlobneže v odprtem pogledu drugih,

27 amy t’ie nitsile tsy nañorik’ aze, le tsy teo t’ie nañaoñe o lala’eo,

ker so se obrnili proč od njega in niso hoteli preudariti nobene izmed njegovih poti,

28 toly ndra nampombae’ iareo mb’ama’e ty fitoreova’ o rarakeo fa janji’e ty toreo’ o silofeñeo—

tako da so vpitju ubogega povzročili, da pride k njemu in on sliši vpitje prizadetega.

29 naho mianjin-dre, ia ty hanìñe? Ie aeta’e ty lahara’e, ia ty hahaisak’ aze, ndra t’ie foko ndra te ondaty—

Ko daje spokojnost, kdo potem lahko dela težavo? In ko skrije svoj obraz, kdo ga potem lahko gleda? Bodisi je to storjeno zoper narod ali samo zoper človeka,

30 soa tsy hifehe ty tsi-aman-Kàke, vaho tsy ho fandrik’ am’ ondatio.

da hinavec ne kraljuje, da ne bi bilo ljudstvo ujeto v zanko.

31 Ia ty nanao ty hoe aman’Añahare? Fa nililoveñe, izaho tsy nandilatse;

Zagotovo je primerno, da bi bilo Bogu rečeno: ›Nosil sem kaznovanje, ne bom več napačno počel.

32 Anaro ahy o tsy treakoo; naho niota faly, tsy hanoeko ka?

Tega, česar ne vidim, me uči. Če sem storil krivičnost, je ne bom več počel.

33 I satri’oy hao ty hamalea’e Azo, kanao liere’o? Ihe ‘nio ty hijoboñe, fa tsy izaho; aa le saontsio o fohi’oo.

Mar bo to glede na tvoj um? On bo to poplačal, bodisi ali odkloniš ali izbereš, in ne jaz. Zato govori, kar veš.

34 Hanao ty hoe amako ondaty mahilalao, Toe mahafijanjiñe ty androanavy mahihitse:

Naj mi možje razumevanja povedo in naj mi moder mož prisluhne.‹

35 Misaontsy tsy aman-kilala t’Iobe, vaho tsy hinotsohotso’e o enta’eo.

Job je govoril brez spoznanja in njegove besede so bile brez modrosti.

36 Ee te ho hereherèñe pak’am-para’e t’Iobe ie nanoiñe hoe ondaty lo-tsereke.

Moja želja je, da bi bil Job lahko preizkušen do konca zaradi svojih odgovorov zlobnežem.

37 Tompea’e fiolàñe o hakeo’eo; miteha-pitàn-dre añivon-tikañe eo, le manovon-tsaontsy hatreatre’e t’i Andrianañahare.

Kajti svojemu grehu dodaja upor, s svojimi rokami ploska med nami in svoje besede pomnožuje zoper Boga.«