Joba 31

1 Fa nifañina amo masokoo iraho; akore arè ty hikirofako ty somondrara?

Sklenil sem zavezo s svojimi očmi. Zakaj naj bi potem mislil na devico?

2 Inoñ’amy zao ty anjarako aman’ Añahare ambone ao, naho ty lovako amy El-Sadai andikerañe añe?

Kajti kakšen delež od Boga je od zgoraj? In kakšna dediščina od Vsemogočnega od zgoraj?

3 Tsy feh’ohatse ho a o lo-tserekeo hao, hekoheko ho a o mpitolon-karatiañeo?

Mar ni uničenje za zlobne? In posebna kazen za delavce krivičnosti?

4 Tsy vazoho’e hao o lalakoo, naho iahe’e iaby o liakoo?

Mar on ne vidi mojih poti in šteje vse moje korake?

5 Aa naho nindrezako lia t’i Remborake, ndra nalisa mb’am-pamañahiañe mb’eo o tombokoo—

Če sem hodil z ničnostjo ali če je moje stopalo hitelo k prevari,

6 Le ehe t’ie ho lanjaeñe am-pandanjañe to, hahàrofoanan’Añahare ty havantañako!

naj bom stehtan na pravilni tehtnici, da Bog lahko spozna mojo neokrnjenost.

7 Naho nitsile amy lalañey ty tomboko, naho nañorike o masokoo ty foko, naho nipiteha’ ty pepo o tañakoo;

Če se je moj korak obrnil iz poti in je moje srce hodilo za mojimi očmi in če se je kakršenkoli madež prilepil na moje roke,

8 le soa iraho te hitongy hikamà’ ondaty; vaho hombotañe ze mitiry ho ahy.

potem naj jaz sejem in naj drug jé. Da, naj bo moje potomstvo izkoreninjeno.

9 Naho nisigihe’ ty rakemba ty foko, naho nivoñoñe an-dalan-drañeko eo;

Če je bilo moje srce zavedeno z žensko, ali če sem prežal pri vratih svojega soseda,

10 ee te ho hafa ty handisaña’ i valiko, naho ami’ty ila’e ty hibaboha’e.

potem naj moja žena melje drugemu in naj se drugi sklanjajo nadnjo.

11 Ie ho ni-hakeo mena, tahiñe mañeva mpizaka,

Kajti to je grozoten zločin. Da, to je krivičnost, ki naj se kaznuje s sodniki.

12 ho ni-afo namorototo pak’an Tsikeokeok’ ao, ho fonga nombota’e reke-bahatse o nivokarekoo.

Kajti to je ogenj, ki použiva v uničenje in bi izkoreninil ves moj donos.

13 Aa naho ninjèko ty zo’ ondevoko lahy ndra ampela, ie naneseke toreo ahy;

Če sem preziral zadevo svojega sluga ali svoje dekle, ko so se pričkali z menoj,

14 le ino ty hanoeko naho mitroatse t’i Andrianañahare? ino ty havaleko aze naho ampamolilia’e?

kaj bom potem storil, ko se dvigne Bog? In ko on obiskuje, kaj naj mu odgovorim?

15 Tsy namboatse aze ka hao i nitsene ahy an-koviñey? Tsy Ie avao ty nandranjy anay an-koviñ’ ao?

Mar ni on, ki me je naredil v maternici, naredil njega? Ali naju ni eden oblikoval v maternici?

16 Aa naho nitanako ami’ty poie’e ty nipaia’e, ndra nampaieñe ty fihaino’ i vantotsey,

Če sem uboge zadržal pred njihovo željo, ali očem vdove storil, da opešajo,

17 naho niareñaren-draho te nitendre, tsy nanisako ty bode—

ali sem sam pojedel svoj grižljaj in osiroteli ni jedel od njega

18 Toe ni-ajalahy iraho t’ie nibeizeko manahake te ni-rae’e, boak’an-kovin-dreneko ao ty niaoloako i vantotsey—

(kajti od moje mladosti je bil vzgajan z menoj kakor z očetom in usmerjal sem jo od maternice svoje matere),

19 aa naho nitreako ty mpirererere tsy aman-tsikiñe, ndra ty rarake tsy aman-tsaroñe,

če sem gledal kogarkoli giniti zaradi pomanjkanja obleke ali kateregakoli revnega brez pokrivala,

20 naho tsy nitahy ahy o toha’eo, vaho tsy nampafana aze ty volon’ añondriko;

če me njegova ledja niso blagoslovila in če ni bil ogret z runom moje ovce;

21 naho nonjoñeko haoke ty bode, ie nitreako an-dalambey ey hañonjonako ty ahiko;

če sem povzdignil svojo roko zoper osirotelega, ko sem videl svojo pomoč v velikih vratih,

22 le angao hikalatrake an-tsoroko ao ty fangalin-tsoroko, vaho hapitsok’ am-pikatsoha’e ty sirako.

potem naj moj laket pade od moje lopatice in moj laket [naj] bo odlomljen od kosti.

23 Amy te mampangebahebak’ ahy ty hankàñe boak’aman’ Añahare, vaho tsy ho nanoeko ty amy enge’ey.

Kajti uničenje od Boga mi je bilo strahota in zaradi razloga njegovega visočanstva ne bi mogel zdržati.

24 Naho natokisako ty volamena, ndra nataoko te fiatoako ty volamena ki’e,

Če sem zlato naredil za svoje upanje ali sem čistemu zlatu rekel: › Ti si moje zaupanje, ‹

25 aa naho nirebehako ty hamaro o varakoo, ty amy habey natonton-tañakoy;

če sem se veselil, ker je bilo moje premoženje veliko in ker je moja roka veliko pridobila,

26 naho nijiloveko i àndroy amy fipisaña’ey, ndra i volañey te misitse an’ enge’ey,

če sem pogledal sonce, ko je sijalo ali luno hoditi v sijaju

27 naho sinigìke añ’etake ty troko vaho nañifik’oroke boak’ am-bavako ty tañako;

in je bilo moje srce skrivno premamljeno, oziroma so moja usta poljubila mojo roko?

28 le ho ni-hakeo fikai-jaka ka! ie ho nivalik’ aman’ Añahare ambone ao.

Tudi to bi bila krivičnost, da bi bil kaznovan od sodnika, kajti jaz bi zanikal Boga, ki je zgoraj.

29 Naho nahafale ahy ty fiantoa’ o malaiñe ahikoo, kera nitrehañe t’ie nivovoan-kankàñe.

Če sem se veselil ob uničenju tistega, ki me je sovražil ali sem se povzdignil, ko ga je našlo zlo,

30 Tsie, tsy napoko hanan-tahiñe ty vavako hitake ty fiai’e am-pàtse—

niti svojim ustom nisem dopustil, da grešijo z želenjem prekletstva njegovi duši.

31 Tsy nanao ty hoe hao o mpitoron-kivohokoo: Ia ty mahatrea ty tsy nanjañe’ i mahakama’ey!—

Če možje mojega šotora niso rekli: ›Oh, da bi imeli njegovo meso! Ne moremo biti zadovoljni.‹

32 Tsy nibabòfok’ alafe ao ty ambahiny, fa nisokafeko amo mpañaveloo o lalakoo.

Tujec ni prenočeval na ulici, temveč sem svoja vrata odprl popotniku.

33 Aa naho naetako manahake i Dame ty fiolàko ndra nakafiko añ’arañako ao o hakeokoo,

Če sem svoje prestopke pokril kakor Adam, s skrivanjem svoje krivičnosti v svojem naročju,

34 ie nampiholibalà ahy i màroy, nampianifaña’ ty inje’ o mpirofokoo, le nitsiñe avao, tsy niakatse an-dalañe.

ali sem se bal velike množice, ali me straši zaničevanje družin, da sem molčal in nisem šel izpred vrat?

35 Ee te eo ty hijanjiñe ahy! Intoy ty soniako! Ho toiñe’ i El-Sadai abey, naho i taratasin-tsisý sinokin-drafelahikoy!

Oh, da bi me nekdo poslušal! Glej, moja želja je, da bi mi Vsemogočni odgovoril in da bi moj nasprotnik napisal knjigo.

36 Toe ho ni-vavèko an-tsoroko Izay; ho ni-vahoreko amako hoe sabaka;

Zagotovo bi to vzel na svojo ramo in si to privezal kot krono.

37 ho volilieko ama’e o liakoo; ho niatrefako hoe roandriañe.

Prikazal bi mu število mojih korakov. Kakor princ bi šel blizu k njemu.

38 Aa naho mitoreo amako ty taneko, naho mitrao-pirovetse o vavahali’eo;

Če moja dežela joka zoper mene ali da se njene brazde podobno pritožujejo,

39 naho nihaneko ty voka’e fa tsy nandoa drala vaho nampiselekaiñe ty tompo’e,

če sem brez denarja pojedel njene sadove ali sem njenim lastnikom povzročil, da izgubijo svoje življenje,

40 le ee t’ie hitiriam-patike hasolo ty ampemba, hisatse hasolo ty tsako. Nigadoñe amy zao ty lañona’Iobe.

naj osat raste namesto pšenice in smrdljiv plevel namesto ječmena.« Jobove besede so končane.