Joba 28
1 Toe ao ty lakato fitsikaraham-bolafoty naho ty toem-pitranaham-bolamena.
Zagotovo obstaja žila za srebro in prostor za zlato, kjer ju prečiščujejo.
2 Akareñe an-debok’ ao ty viñe, le tranaheñe am-bongam-bato ty torisike.
Železo je vzeto iz zemlje in bron je staljen iz kamna.
3 Fongore’e ty ieñe, tsikarahe’e pak’ am-para-piefera’e ao ty vato, an-kamoromoroñañe naho an-talinjon-kavilasy ao.
On postavlja konec temi in preiskuje vso popolnost: kamne iz teme in smrtno senco.
4 Anokafa’e lalam-pigodañañe, lavi-pimoneñañe; andikofam-pandia, miradorado ao, mitsikadròtse lavits’ ondaty.
Poplava izbruhne ven, proč od prebivalca, celo vode, pozabljene od stopala. Posušene so, odtekle so proč od ljudi.
5 Ty tane toy, ama’e ty iboaha’ ty mahakama; ambane’e ao hoe trobotroboen’ afo.
Glede zemlje, iz nje prihaja kruh, in pod njo je obrnjeno, kakor bi bil ogenj.
6 Angalan-tsafira o vato’eo, naho volamena an-debo’e ao.
Njeni kamni so mesto za safirje in ta ima zlati prah.
7 Tsy hay o voro-pamaokeo i lalañey; tsy trea’ ty maso’ i hitikitikey.
Je steza, ki je nobena perjad ne pozna in ki je jastrebovo oko ni videlo.
8 Tsy nilià’ o bibi-ly mpireñetseo; mbe tsy nipiapia ambone’e eo ty liona.
Levji mladiči je niso pomendrali niti krut lev ni šel mimo nje.
9 Ahiti’e mb’amo vato-pilakeo ty fità’e vaho avalitaboa’e reke-bahatse o vohitseo.
Svojo roko izteguje nad skalo, gore prevrača pri koreninah.
10 Kaohe’e amo vatoo ty talàha vaho oni-pihaino’e ze atao vara.
Reke vrezuje med skalami in njegovo oko vidi vsako dragoceno stvar.
11 Sebaña’e o torahañeo tsy hiorike; aboa’e mb’an-kazavàñe o raha nikafitseo.
Poplave zvezuje pred poplavljanjem in stvar, ki je skrita, prinaša na svetlobo.
12 Fe aia ty hahaoniñañe hihitse? Aia ka ty toe’ o hilalao?
Toda kje se bo našla modrost? In kje je kraj razumevanja?
13 Tsy fohi’ondaty ty vili’e, toe tsy tendrek’ an-tane’ o veloñeo.
Človek ne ve za njeno vrednost niti je ni najti v deželi živih.
14 hoe i lalekey, Tsy amako atoa; le hoe i riakey, Tsy amako etoa.
Globina pravi: ›V meni je ni.‹ Morje pravi: ›Ta ni z menoj.‹
15 Tsy ikaloam-bolamena, vaho tsy andanjàm-bolafoty.
Ni je moč dobiti za zlato niti ne bo srebro odtehtano za njeno vrednost.
16 Tsy añoharañe ami’ty volamena’ i Ofire, ndra an-tsohame sarotse ndra safira.
Ta ne more biti primerjana z zlatom iz Ofírja, z dragocenim oniksom ali safirjem.
17 Tsy añirinkiriña’ ty volamena ndra ty kristaly, tsy tsalohem-panake volamena ki’e.
Zlato in kristal ji ne moreta biti enaka in njena zamenjava ne bo za dragocenosti iz čistega zlata.
18 Tsy ivolañañe ty vaton-driake ndra vato-soa; ambone’ o hangeo ty fikaloan-kihitse.
Nobene omembe ne bo narejene o koralah ali o biserih, kajti cena modrosti je nad rubini.
19 Tsy oharañe ama’e ty pit-dae’ i Kose, tsy ibalibalihem-bolamena hiringiri’e.
Topaz iz Etiopije ji ne bo enak niti ne bo ovrednotena s čistim zlatom.
20 Hirik’ aia arè o hihitseo? Vaho aia ty toe’ o hilalao?
Od kod potem prihaja modrost? In kje je kraj razumnosti?
21 Ie mikafits’ am-pihaino’ ze atao veloñe, vaho mietak’ amo voron-tiokeo.
Videti je, da je skrita pred očmi vseh živih in prikrita pred zračno perjadjo.
22 Hoe ty Tsikeokeoke naho i Havilasy: fa nahatsanon-talily aze o sofi’aio.
Uničenje in smrt pravita: ›O njeni slavi sva slišala s svojimi ušesi.‹
23 Arofoanan’ Añahare i lala’ey, fohi’e ka i toe’ey.
Bog razume njeno pot in on pozna njen kraj.
24 Jilove’e pak’ añ’olo’ ty tane toy, vazoho’e ze he’e ambanen-dikerañe ao.
Kajti gleda do koncev zemlje in vidi pod celotnim nebom,
25 Ie nanolora’e lanja o tiokeo, vaho nanjara’e an-kapoake o ranoo;
ko naredi težo za vetrove in vode odmerja z mero.
26 ie nafepè’e o orañeo, naho ty lala’ o helats’ampiñeo;
Ko je naredil odlok za dež in pot za bliskanje groma,
27 Le nivazohoe’e, nitseize’e; najado’e vaho tsinikara’e.
potem jo je videl in jo oznanja. Pripravlja jo, da, in razpoznava.
28 Le hoe re am’ondatio, Inao: Ty fañeveñañe amy Talè, Izay ro hihitse; ty fisitahañe an-karatiañe ro hilala.
Človeku pa pravi: ›Glej, strah Gospodov, to je modrost; in oditi od zla je razumevanje.‹«
