Joba 26
1 Ty hoe ty natoi’ Iobe:
Toda Job je odgovoril in rekel:
2 Akore ty nañimba’o ty tsy aman’ ozatse? ty nandrombaha’o ty sirañe tsy an-kafatrarañe?
»Kako si pomagal tistemu, ki je brez moči? Kako rešuješ laket, ki nima moči?
3 Akore ty nanoroa’o ty tsy aman-kilala; ty nitaroñe’o hasoa-anatse ami’ty maro?
Kako si svetoval tistemu, ki nima modrosti? Kako si obilno oznanil stvar, kakor je ta?
4 Ia ty nañakara’o saontsy? Vaho fañahi’ ia ty nitroboeñe ama’o?
Komu si izrekal besede? Čigav duh je prišel od tebe?
5 Mihelohelo ambane rano ao o loloo, naho o mpimoneñeo.
Mrtve stvari so oblikovane pod vodami in njihovi prebivalci.
Pekel je nag pred njim in uničenje nima pokrivala. (Sheol h7585)
7 Alama’e an-dikerañe ambone’ i hoakoakey i avaratsey; aradorado’e ambone hakoahañe eo ty tane toy.
Sever izteguje nad praznim krajem in zemljo obeša na nič.
8 Aholonkolo’e amo raho’eo ty rano, fe tsy miporitsak’ ambane i rahoñey.
Vode povezuje v svoje debele oblake in pod njimi se oblak ne pretrga.
9 Takona’e ty tarehe’ i zava-volañey, alafi’e ama’e i raho’ey.
Zadržuje obličje svojega prestola in svoj oblak razprostira nad njim.
10 Nañarikatoha’e sokitse ty an-tarehe’ o ranoo hañefera’e amy ieñey i hazavàñey.
Vode je obdal z vezmi, dokler dan in noč ne prideta do konca.
11 Miezeñezeñe o fahan-dikerañeo, mianifañe ami’ty enda’e.
Stebri nebes trepetajo in so osupli ob njegovem opominu.
12 An-kaozarañe ty nampipendreña’e i riakey; aman-kihitse ty nitomboha’e i Rahàbe.
On s svojo močjo razdeljuje morje in s svojim razumevanjem udarja po ponosnih.
13 I kofò’ey ty ampisava’e i likerañey; trinofam-pità’e i mereñe mitsiritsiokey.
S svojim duhom je okrasil nebo; njegova roka je oblikovala sprijeno kačo.
14 Inay, romoromom-pitoloña’e irezay, le volam-bisibisike ty ijanjiñañe, Fe ia ty mahafohiñe i figorogodoiña’e ra’elahiy?
Glej! To so delčki njegovih poti. Toda kako majhen delček je slišati o njem? Toda kdo lahko razume grom njegove moči?«
