Joba 16

1 Le hoe ty natoi’ Iobe:

Potem je Job odgovoril in rekel:

2 Fa maro ty entañe tsinanoko hoe Izay, songa mpañohò mahamonjetse.

»Slišal sem mnoge takšne stvari. Vi vsi ste bedni tolažniki.

3 Tsy higadom-bao o reha-kafoakeo? ke inoñe ty manigik’azo hanoiñe?

Mar bodo besede ničnosti imele konec? Ali kaj te opogumlja, da odgovarjaš?

4 Mete ho nivolambolañe manahake anahareo iraho, naho nifandimbe toetse o tron-tikañeo, mete ho nanoitoim-bolañe ama’ areo, vaho nikofikofihako loha.

Tudi jaz bi lahko govoril, kakor delate vi. Če bi bila vaša duša namesto moje duše, bi lahko kopičil besede zoper vas in z glavo zmajeval nad vami.

5 Ho nampahaozare’ ty vavako nahareo, vaho nampanintsiña’ ty fihetsen-tsoñiko.

Toda jaz bi vas želel okrepiti s svojimi usti in premikanje mojih ustnic bi omililo vašo žalost.

6 Fe ndra te mivolan-draho, tsy mikepake ty hasotriako, hahamaivañ’ ahy hao te mifoneñe.

Čeprav govorim, moja žalost ni zmanjšana in čeprav potrpim, koliko sem olajšan?

7 Fe nimokore’e iraho henaneo, fa nahabangý o mpiamako iabio irehe,

Toda sedaj me je naredil izmučenega. Vso mojo skupino si naredil zapuščeno.

8 Nampiforejeje ahiko irehe, valolombelo amako izay; Mionjoñe amako ato ty faifoifoko, ie oniñe an-tareheko.

Napolnil si me z gubami, ki so priča zoper mene. Moja pustost vstaja v meni in pričuje v moj obraz.

9 Nirimita’ ty haviñera’e, mitan-kabò amako, nialia’e vazañe; nabohiri’ i Rafelahikoy amako o fihaino’eo.

Trga me v svojem besu ta, ki me sovraži. Nad menoj škripa s svojimi zobmi. Moj sovražnik svoje oči ostri nad menoj.

10 Nampibolobea-palie amako, tinakapi’ iareo amañ’inje ty fifiko, le nihimpok’ amako.

S svojimi usti so zevali vame. Grajalno so me udarili na lice. Skupaj so se zbrali zoper mene.

11 Toe nasesen’Añahare amo raty tserekeo iraho, mbore navokovoko’e am-pità’ o tsy vokatseo.

Bog me je izročil brezbožnim in me predal v roke zlobnih.

12 Nierañeran-draho, fe nampivaletrahe’e. Ginore’e am-bozoko vaho hinotohoto’e, mbore najado’e ho fanolarañe.

Bil sem sproščen, toda razlomil me je. Prijel me je tudi za moj vrat in me stresel na koščke in me postavil za svoje znamenje.

13 Miarikoboñe ahy o mpitàm-pale’eo, tseratserahe’e, abenta’e tsy aman-tretre o tsapa-voakoo, vaho adoandoa’e an-tane eo o aferokoo.

Njegovi lokostrelci so me obdali naokoli, on mojo notranjost cepi narazen in ne prizanaša; moj žolč izliva na tla.

14 Boroboñake atovom-boroboñake ty niboroboñaha’e ahy; hoe fanalohaly t’ie mañoridañe.

Lomi me z vrzeljo nad vrzeljo, nadme teče kakor velikan.

15 Nitrebehako gony ty holiko, vaho napoko an-deboke ao ty tsifako.

Sešil sem vrečevino na svoji koži in svoj rog omadeževal v prahu.

16 Nampandofiry ty tareheko o tañikoo, an-koli-masoko eo ty talinjon-kavilasy;

Moj obraz je zapacan od joka in na mojih vekah je smrtna senca,

17 ndra te tsy aman-tsenge hery o tañakoo, mbore malio o halalikoo.

ne zaradi kakršnekoli nepravičnosti na mojih rokah. Tudi moja molitev je čista.

18 O ry tane; ko lembefa’o ty lioko, le ko mea’o fitofàñe o toreokoo.

Oh zemlja, ne pokrij moje krvi in naj moj jok nima prostora.

19 Ie amy zao hehe te an-dikerañe ao i valolombelokoy, ambone ao i Mpañalañalakoy.

Tudi sedaj, glej, moja priča je v nebesih in moje pričevanje je na višini.

20 Mikizak’ahy o rañekoo, i Andrianañahare ty fitsopaha’ o masokoo.

Moji prijatelji me zasmehujejo, toda moje oko izliva solze k Bogu.

21 Ehe t’ie nimpañalañalañe añivo’ ondatio naho i Andrianañahare, manahake ty ana’ondaty aman-drañe’e.

Oh, da bi se nekdo lahko potegoval za človeka pri Bogu, kakor se človek poteguje za svojega bližnjega!

22 Aa ie añe ty taoñe tsy ampeampe, le hionjomb’an-dalañe tsy impolian-draho.

Ko pride nekaj let, potem bom šel pot, od koder se ne bom vrnil.