< Jakoba 1 >

1 Iakobe, fetrek’oron’ Añahare naho i Talè Iesoà Norizañey, Ho amo foko folo ro’amby miparaitake an-tsese-tane añeo: Talilio areo.
Jakob Boga in Gospoda Jezusa Kristusa hlapec, dvanajsterim rodom v raztrosu: zdravi!
2 Ee t’ie hatao ho hafaleañe pea, ry longo naho mizo fitsohañe ankafankafa,
Za vso radost vam bodi, bratje moji, ako ste padli v mnogotere izkušnjave,
3 fohiñe te minday fahaliñisañe ty fitsohañe o fatokisa’ areoo.
Spoznavajoč, da izkušnja vere vaše nareja stanovitnost;
4 Le apoho ho heneke i fahaliñisañey, soa t’ie ho vañoñe naho fonitse tsy hipay ndra inoñ’ inoñe.
Stanovitnost pa imej delo popolno, da bodete popolni in dovršeni, v ničemur pogrešni.
5 Aa naho ama’ areo ty mipay hilala, soa re te hihalaly aman’ Añahare, fa hene atarìha’e tsy aman-tìñe, vaho hitolorañe.
Če pa ima kdo izmed vas premalo modrosti, prosi je naj od Boga, kateri vsem daje obilo, in nikomur ne oponaša; in dala se mu bode.
6 Ie mihalaly, le am-patokisañe tsy mifejofejo, fa am-panahafeñe ami’ty onjan-driak’ asiotsion-tioke, mivali­taboake mb’etia mb’eroa, ty mitroetroe am-patokisañe,
Prosi pa naj v veri, brez dvomljenja; kdor namreč dvomi, podoben je valu morskemu, ki ga veter goni in premetava.
7 Ee te tsy hitamà handrambe ndra inoñ’inoñe amy Talè indatiy.
Naj namreč ne misli tisti človek, da bode kaj dobil od Gospoda;
8 Maletroletro amy ze fonga sata’e ty milolohe vatavo roe.
Mož omahljiv je nestanoviten na vseh potih svojih.
9 Ehe te hirenge ami’ty halohà’e ty longo trentrañe;
Ponaša pa naj se brat nizki v visokosti svoji;
10 le amy fañivañ’ azey i mpañalealey, ie ­himosaoñe manahake o voñen’ ahetseo.
Bogati pa v ponižnosti svoji, kajti minil bode kakor trave cvet.
11 Ie manjirik’ an-katrovòha’e reketse tio-mae i àndroy, le miheatse o ahetseo, mihintsañe o voñe’eo vaho mikò-mavo ty hasoa-vinta’e. Hoe izay ty hiforejejea’ ty mpañaleale amo fitoloña’eo.
Kajti vzšlo je solnce z vročino in posušilo je travo, in cvet njen je odpadel, in lepota lica njenega je izginila. Tako bode tudi bogatin zvenil na potih svojih.
12 Haha t’indaty mahafeake fitsohañe, fa ie ventèñe ro handrambe i sabakan-kaveloñe nampitamà’ i Talè o mpikoko azeoy.
Blagor možu, kateri prebije izkušnjavo; ker izkušen zadobode venec življenja, katerega je obljubil Gospod njim, ki ga ljubijo.
13 Aa ie zizieñe t’indaty, ee te tsy hanoe’e ty hoe: Azizin’ Añahare iraho. Amy te tsy mete zizien-draty t’i Andrianañahare vaho tsy zizie’e t’ondaty;
Nihče naj, izkušan, ne reče: Od Boga sem izkušan; kajti Bog je neizkušljiv v hudo, in sam ne izkuša nikogar.
14 f’ie songa zizieñe te kozozote’ o drao raty manigìk’ azeo.
Sleherni pa je izkušan, kogar lastna sla vleče in vabi;
15 Ie miareñe i hasiji’ey le mitoly hakeo; ie añoñ’ay i tahiñey le mampikoromake.
Potem ko je sla izpočela, rodi pregreho, pregreha pa, ko je dovršena, rodí smrt.
16 Mitaoa tsy ho fitaheñe ry longo sarotse.
Ne tavajte, bratje moji ljubljeni;
17 Boak’ ambone añe iaby ze raha soa natolotse naho ze falalàñe, mizotso hirik’ aman-dRaen-kazavàñe; ie tsy mihotike, tsy an-kaieñe te mihodiñe.
Vsak dober dar in vsako darilo popolno prihaja dol od očeta luči, pri katerem ni izpremembe ali osenčanja obrnitve.
18 An-satri’e ty nampiareña’e an-tika ami’ty tsara to, ho karazan-doha-voa amo namboare’eo.
Po volji svoji nas je rodil po besedi resnice, da bodimo neka prvina stvarî njegovih.
19 Aa le soa ry longoko sarotseo te songa havitrik’ am-pi­tsendreñañe naho malea an-tsaontsy vaho malaoñe an-kaviñerañe,
Zatorej, bratje moji ljubljeni, bodi vsak človek nagel v poslušanje, počasen v govorjenje, počasen v jezo;
20 amy te tsy mitoloñe ami’ty havantañan’ Añahare ty haboseha’ ondaty.
Kajti jeza človekova ne dela pravice Božje.
21 Apoho iaby arè ze haleorañe naho haratiañe ila’e, vaho rambeso an-trentram-po i tsara tinongy maharombake ty fiai’ areoy.
Zato odloživši sleherno nesnago in obilost hudobije sprejmite v krotkosti vsajeno besedo, ki more rešiti duše vaše.
22 Toloño i tsaray, le ko mijanjiñe avao hamañahy vatañe.
Bodite pa delalci besede in ne samo poslušalci, ki se sami slepé.
23 Naho mpijanjin-tsara t’indaty, fa tsy mitoloñe, le ampanahafeñe amy t’indaty mihetsoro laharañe.
Ker če je kdo poslušalec besede, ne pa delalec, on je podoben možu, ki ogleduje v ogledalu rojstva svojega obličje;
24 Ie mahaisa-batañe naho mienga, ro mañaliño i vintañe nioni’e anianiy.
Pogledal se je namreč in odšel, in hitro je pozabil, kakošen je bil.
25 Fe ze mibiribiry i Hake famotsorañe hiringiri’ey, naho mañambeñe aze, tsy manao fijanjiñam-bei-areke, fa mpifanehak’ amy fitoloñañey, ro tahieñe amo sata’eo.
Kdor pa je pogledal v popolno postavo svobode in v njej ostal on, ki ni postal pozabljiv poslušalec nego delalec dela, on bode srečen v dejanji svojem.
26 Naho eo ty mieva ho mpitalaho, fa tsy vahora’e i famele’ey le mamañahy troke, vaho kafoake o fitalahoa’eo.
Če meni kdo med vami, da je bogaboječ, pa ne brzda jezika svojega, nego vara svoje srce, njegova bogaboječnost je ničeva.
27 Zao ty fitalahoañe hiringiri’e tsy aman-kila añatrefan’ Añahare Rae: le ty fiti­lihañe bode-rae naho vantotse amo fisotria’eo, vaho ty fifoneñañe tsy ho pepoe’ ty voatse toy.
Bogaboječnost čista in neoskrunjena pred Bogom in očetom je ta, skrbeti za sirote in vdove v njih stiski, neomadeževanega se braniti od sveta.

< Jakoba 1 >