Galatiana 4
1 Hoe ty hatovoko: Tsy mifañòva ami’ty ondevo ty mpandova mbe ajaja, ndra t’ie ty tompo’ ze he’e;
Pravim torej: » Da se dedič, dokler je še otrok, nič ne razlikuje od služabnika, čeprav je gospodar vsega,
2 amy t’ie fehè’ o mpañabeio naho o mpañokeo ampara’ ty andro tinendren-drae’e.
temveč je pod varuhi in vzgojitelji do časa, določenega od očeta.«
3 Itikañe ka, naho mbe ni-ajaja ro nondevoze’ o fañè’ ty voatse toio.
Točno tako smo bili mi, ko smo bili otroci, v suženjstvu pod prvinami sveta.
4 Fa naho nitsatoke ty fañenefañe i saay, le nahitrin’ Añahare t’i Ana’e, sinama’ ty Rakemba, toly ambane’ Hake,
Toda ko je prišla polnost časa, je Bog poslal svojega Sina, rojenega iz ženske, postavljenega pod postavo,
5 hijebañe o ambane’ Hake aoo, hameloñe an-tika ho anake.
da odkupi te, ki so bili pod postavo, da bi mi lahko prejeli posinovljenje.
6 Aa kanao anake, le fa nahitrin’ Añahare añ’arofo’ areo ao t’i Arofo’ i Ana’ey, mikoike: Aba, Rae.
In ker ste sinovi, je Bog v vaša srca poslal Duha svojega Sina, ki kliče: »Aba, Oče.«
7 Aa le tsy ondevo ka irehe, fa anake; aa kanao anake, le mpandova aman’ Añahare, añamy Norizañey.
Zatorej nisi več služabnik, temveč sin; če pa [si] sin, [si] potem po Kristusu Božji dedič.
8 Ie taolo, mbe tsy nahafohiñe an’Andrianañahare, naho niondevo’ o toe tsy ndrañahareo;
Vendar ste tedaj, ko niste poznali Boga, služili tem, ki po naravi niso bogovi.
9 f’ie mahafohiñe an’ Andrianañahare henaneo—toe i Andrianañahare ty maharofoanañe anahareo—aa mañino te tolihe’ areo indraike o fañè maleme naho votroo? Te hiheren-ko ondevo’ irezay indraike v’inahareo?
Toda sedaj, potem ko ste spoznali Boga, ali bolje rečeno ste spoznani od Boga, kako se ponovno obračate k slabotnim in bednim prvinam, ki jim želite biti ponovno v suženjstvu?
10 hañorik’ andro naho volañe naho sa vaho taoñe?
Obeležujete dneve in mesece in čase in leta.
11 Imarimarihako he kafoake ty nifanehafako ama’ areo.
Bojim se za vas, da nisem na vas zaman priložil truda.
12 O ry longo, mihalaly ama’ areo, misoloa ahy, manahake ty nisoloako anahareo—ie tsy nanao raty ahy.
Bratje, rotim vas, bodite kakor sem jaz; kajti jaz sem kakor ste vi; sploh me niste prizadeli.
13 Fohi’ areo te an-kasilofan-tsandriñe ty nitaroñako i talili-soay tam-baloha’e.
Vi veste, kako sem vam na začetku oznanjal evangelij iz šibkosti mesa.
14 Le tsy nisirikaeñe naho tsy nampangorì’ areo, i nañembetse ahy amy hasilofan-tsandrikoy, fe nampihovae’ areo hoe t’ie ni-anjelin’ Añahare, toe nanahake Iesoà Norizañey.
In moje preizkušnje, ki je bila v mojem mesu, niste niti prezirali niti zavrgli, temveč ste me sprejeli kot Božjega angela, celó kot Kristusa Jezusa.
15 Aia i fañanintsiñe tama’ areoy? Mahavolan-draho naho nimete, te ho napoliti’ areo o fihaino’ areoo vaho natolots’ ahiko.
Kje je potem blagoslovljenost, o kateri ste govorili? Kajti pričujem vam, da če bi bilo mogoče, bi si iztaknili lastne oči in mi jih dali.
16 Aa vaho rafelahi’ areo hao iraho kanao ivolañako ty hatò?
Sem torej postal vaš sovražnik, ker vam govorim resnico?
17 Malisa mipay anahareo iereo, tsy te hañasoa, fa ty hampiria an-tikañe, hipiteha’ areo ama’e.
Oni so vam goreče naklonjeni, toda ne pravilno; da, izključili bi vas, da bi jim vi bili goreče naklonjeni.
18 Soa avao te paiañe t’ie hahimbañe nainai’e ho ami’ty hasoa, fa tsy t’ie miatreke avao.
Toda dobro je biti nenehno goreče naklonjen v dobri stvari in ne samo, kadar sem prisoten z vami.
19 Ry anake, hoe mitsongo te hiterake indraike iraho ampara’ te miforoñe ama’ areo ao i Norizañey.
Moji majhni otroki, zaradi katerih se mučim v ponovnem rojevanju, dokler ne bo v vas oblikovan Kristus,
20 Sinda te ho ama’ areo iraho henaneo hiovà’ ty feoko fa mahasekatse ahy.
sedaj želim biti prisoten z vami in spremeniti svoj glas; kajti stojim s pomislekom o vas.
21 Mitalilia, ie te ho fehè’ i Hake, ke tsy janji’ areo t’i Hake?
Povejte mi vi, ki želite biti pod postavo, ali ne slišite postave?
22 Toe pinatetse te nanañ’ anake roe t’i Abraàme, teo ty a i ondevo ampelay, teo ty a i rakemba hahay.
Kajti pisano je, da je imel Abraham dva sinova, enega s sužnjico, drugega pa s svobodno.
23 Naterake amo haondatio i anak’ ondevoy, fe amy nampitamañey i anan-drakemba hahay;
Toda ta, ki je bil iz sužnje, je bil rojen po mesu; toda tisti iz svobodne, je bil po obljubi.
24 fandrazañañe ami’ty fañina roe iereo: ty raike hirike am-bohi-Sinaiy miterake fañondevozañe, i Hagara zay.
Katere stvari so prispodoba, kajti to sta dve zavezi; ena z gore Sinaj, ki povzroča suženjstvo, ki je Hagára.
25 Vohi-Sinay e Arabia añey t’i Hagara, ie manoiñe ho Ierosaleme henaneo, amy t’ie mitoroñe hoe ondevo miharo amo ana’eo.
Kajti ta Hagára je gora Sinaj v Arabiji in ustreza [prestolnici] Jeruzalem, ki je sedaj in je v suženjstvu s svojimi otroki.
26 Fe haha t’Ierosaleme ambone ao, ie ty renen-tikañe.
Toda [prestolnica] Jeruzalem, ki je zgoraj, je svobodna, ki je mati nas vseh.
27 Hoe ty pinatetse: Mirebeha ry betsiterake tsy mahatoly! Mipoñafa an-koiake, ry tsy mitsongoo! Fa maro ty ana’ i bangiy, te amy amam-baliy.
Kajti pisano je: ›Veseli se, ti jalova, ki ne rojevaš; izbruhni in zavpij, ti, ki nisi v porodnih mukah; kajti zapuščena ima mnogo več otrok kakor tista, ki ima soproga.‹
28 Le manahak’ Isaka, ana’ i fampitamañey, tika ry longo.
Torej smo mi, bratje, kot je bil Izak, otroci obljube.
29 F’ie henane zay, nampisoañe’ i naterake amy nofotseiy i amy Arofoy, le ie ka henaneo.
Toda kakor je takrat, kdor je bil rojen po mesu, preganjal tistega, ki je bil rojen po Duhu, točno tako je to sedaj.
30 Aa vaho ino ty pinatetse amy Sokitse Masiñey ao? Aitò i ondevo ampelay naho i ana’ey, fa tsy hitrao-dova amy ana’ i rakembaiy ty ana’ i ondevoy.
Vendar kaj pravi pismo? ›Spôdi sužnjo in njenega sina, kajti sin sužnje ne bo dedič s sinom svobodne.‹
31 Ie amy zao ry longo, tsy ana’ i ondevo ampelay tika, fa amy hahay.
Zaradi tega, bratje, nismo otroci sužnje, temveč svobodne.
