Ezekiela 27
1 Niheo amako indraike ty tsara’ Iehovà nanao ty hoe:
Beseda Gospodova je ponovno prišla k meni, rekoč:
2 Ie amy zao ana’ ondatio, onjono fandalañe t’i Tsore, le ano ty hoe t’i Tsore,
»Torej ti, človeški sin, vzdigni žalostinko za Tirom;
3 O ry mpimoneñe am-pitolia’ o riakeo, mpanao balike ho am’ ondaty an-tokonose maroo, inao ty nafè’ Iehovà Talè: O Tsore! hoe ty asa’o: ginoke an-katsomerentseren-draho.
in reci Tiru: ›Oh ti, ki si postavljen na vhodu morja, ki si trgovec ljudstvom na številnih otokih: ›Tako govori Gospod Bog: ›O Tir, rekel si: ›Jaz sem popolne lepote.‹‹
4 Anteñateña’ i riakey o efe-tane’oo naho nahafonitse ty hatsaratsea’o o mpandranji’oo.
Tvoje meje so v sredi morij, tvoji graditelji so dovršili tvojo lepoto.
5 Hene nanoe’ iereo ami’ty nato’ i Senire o varamban-daka’oo; nangalak’ amo mendorave’ i Libanoneo, hamboara’ iareo o bodan-dai’oo.
Vse tvoje ladijske deske so naredili iz cipresovega lesa iz Senírja. Vzeli so libanonske cedre, da bi zate naredili jambore.
6 Amo kobai’ i Basaneo ty nandranjia’ iareo o fivei’oo; an-tsifa boak’ amo tokonose’ i Kitio ty nitsenea’ o nte-Asoreo o fiambesa’oo,
Iz bašánskih hrastov so naredili tvoja vesla; skupina Ašhúrcev je naredila tvoje klopi iz slonovine, pripeljane iz kitéjskih otokov.
7 Lamba leny marerarera soa vinahotse boake Mitsraime añe ty nalama’o ho lai’o; manga naho malo-mavo boak’ an-tokonose’ i Elisà ty nanaroñe azo.
Tanko laneno platno z izvezenim delom iz Egipta je bilo to, kar si razširjala, da bi bilo tvoje jadro; modro in vijolično z otokov Elišája, je bilo to, kar te je pokrivalo.
8 Nimpivei’o o nte-Tsidoneo naho o nte Arvadeo; tam-po’o ao, ry Tsore, ondaty mahihi’oo, o ni-mpanehak’ azoo.
Prebivalci Sidóna in Arváda so bili tvoji mornarji. Tvoji modri možje, oh Tir, ki so bili v tebi, so bili tvoji krmarji.
9 O androanavi’ i Gebaleo naho o mahihi’eo ty nanosoke o varakivaraky ama’oo; songa tama’o ao o sambon-driakeo rekets’ o mpiandria’eo nifanakalo kilankañe ama’o.
Gebálski starci in njegovi modri možje so bili v tebi tvoji popravljavci razpok. Vse morske ladje s svojimi mornarji so bile v tebi, da so prekupčevali tvoje trgovsko blago.
10 Nimpitraok’ amo lahindefo’oo, o nte-Paraseo naho o nte-Lodeo rekets’ o nte-Poteo, ondaty mpialy; naradorado’ iareo ama’o o fikala’ iareo naho o aron-doha’eo; naràm-bintañe ama’e irehe.
Tisti iz Perzije in iz Luda in iz Puta so bili v tvoji vojski, tvoji bojevniki. V tebi so obešali ščit in čelado; oni kažejo tvojo ljubkost.
11 Niariary an-kijoli’o eo o lahindefo’oo mindre amo nte-Arvadeo, naho tam-pitalakesañ’ abo’o ao o nte-Gamadeo; naseba’ iareo amo rindri’oo mb’atia mb’atia o fikalan-defo’eo; nifonira’ iareo ty hamontramontra’o.
Možje Arváda, s tvojo vojsko, so bili na tvojih zidovih naokoli in Gamádci so bili v tvojih stolpih. Svoje ščite so obešali naokoli po tvojih zidovih; tvojo lepoto so naredili popolno.
12 Nimpanao balibalik’ ama’o t’i Tarsise amy fibodobodoam-bara’ey; navaro’ iareo an-tsena’o ao ty volafoty, viñe, kankiñe, vaho firake.
Taršíš je bil tvoj trgovec zaradi razloga množice vseh vrst bogastev; s srebrom, železom, kositrom in svincem so trgovali na tvojih sejmih.
13 Nimpanao balike ho azo t’Iavane naho i Tobale vaho i Meseke, nanao takinak’ ama’o ami’ty fiai’ondaty naho ami’ ty valàñe torisìke.
Javán, Tubál in Mešeh so bili tvoji trgovci. Trgovali so s človeškimi osebami in posodami iz brona na tvojem trgu.
14 Nanao kinanga amo tsena’oo ty anjomba’ i Togarmà rekets’ o soavala’eo naho soavalan-aly vaho borìke.
Tisti iz hiše Togarmá so na tvojih sejmih trgovali s konji, konjeniki in mulami.
15 Nimpanao balik’ ama’o o nte-Dedaneo, tokonose tsiefa ty nikalo am-pità’o eo; nibanabana tsifa-foty naho mañary.
Možje iz Dedána so bili tvoji trgovci, številni otoki so bili trgovsko blago tvoje roke, za darilo so ti prinašali rogove iz slonovine in ebenovino.
16 Nanao takinak’ ama’o ka t’i Arame amo hatsifotofoton-draha tsinene’oo, nanao takinak’ an-drobikà naho malòmavo naho raha soa vinahotse naho leny marerarera naho hareañe vaho hange.
Sirija je bila tvoj trgovski partner zaradi razloga množičnosti stvari tvoje izdelave. Na tvojih sejmih so se zaposlovali s smaragdi, vijoličnim in izvezenim delom in tankim lanenim platnom in koraldo in ahatom.
17 Nanao balik’ ama’o ka t’Iehodà naho ty tane’ Israele; nendese’ iareo vare-bole boake Minite mb’an-tsena’o ao, naho raha mafiry naho tantele naho menake vaho solike.
Juda in Izraelova dežela so bili tvoji trgovci. Trgovali so na tvojem trgu s pšenico iz Miníta in Pannago in medom, oljem in balzamom.
18 Nikalo ama’o ka t’i Damesèke ami’ty fibodobodoan-draha namboare’o, ami’ty vara tsy efa, naho divay boak’e Kelbone vaho volonañondry mikotritriake.
Damask je bil tvoj trgovski partner v množici stvari tvoje izdelave zaradi množice vseh bogastev; z vinom iz Helbóna in belo volno.
19 Nikaloe’ i V’Dane naho Iavane nte-Ozale viñe niloeloe, le amo kilanka’o iabio ty sena naho vinda mañitse.
Tudi Dán in Javán, ki sta šla sem ter tja, sta se zaposlovala na tvojih sejmih. Svetlo železo, kasija in kolmež so bili na tvojem trgu.
20 Nanao balik’ ama’o t’i Dedane: lamba fanoeñe an-tsarete.
Dedán je bil tvoj trgovec v dragocenih oblačilih za bojne vozove.
21 O nte-Arabeo naho o roandria’ i Kedareo nanao takinak’ ama’o amo vik’ añondrio, o añondrilahio, vaho amo ose-lahio, nimpikalo i raha rey iereo.
Arabija in vsi princi Kedárja so se zaposlovali s teboj z jagnjeti, ovni in kozli; v teh so bili oni tvoji trgovci.
22 I Sebà naho i Raama ni-mpanao balike; nanao takinak’ amo tsena’oo an-tsakày naho vatosoa vaho volamena.
Trgovci iz Sabe in Ramája, oni so bili tvoji trgovci. Zaposlovali so se na tvojih sejmih z glavnino izmed vseh dišav in z vsemi dragocenimi kamni in z zlatom.
23 Songa nifanakalo ama’o ty Karane naho i Kanè naho i Edene, o mpampibali’ i Sebao, i Asore vaho i Kilmade.
Harán in Kané in Eden, trgovci iz Sabe, Asúrja in Kilmáda so bili tvoji trgovci.
24 Nilahatse ama’o ami’ty raha maro i mpanao takinak’ ama’o rezay; tañate’ ty kilanka’o ao ty sarimbo manga naho lamba soa vinahotse naho vata pea fisiky fanjaka, finehe taly naho rinanjy ami’ty mendoraveñe.
To so bili tvoji trgovci v vseh vrstah stvari, v modrih oblačilih in izvezenem delu in v skrinjah bogatega videza, povezanih z vrvicami in narejenimi iz cedre, med tvojim trgovanjem.
25 Ihe ty nampionjoñe o sambo’ i Tarsiseo, o mpanao takinake ho azoo; nipea irehe, nitoabotoabotse añivo’ i riakey ao.
Ladje iz Taršíša so pele o tebi na tvojem trgu in ti si bil na novo napolnjen in zelo veličastno narejen v sredi morij.
26 Ninday azo nitoañe riake laleke o mpivei’oo, fe namolak’ azo añivo’ o riakeo i tiok’ atiñanañey.
Tvoji veslači so te privedli v velike vode. Vzhodni veter te je zlomil v sredi morij.
27 Ty vara’o, o tsena’oo, o fifampikaloa’oo, o mpivei’oo, o mpaneha’oo, o mpandite-laka’oo, o mpanao balibalik’ ama’oo, ze hene lahin-defo’o ama’o, ze fonga valobohò’o ama’o, songa hijoroboñe am-po’ o riakeo ao amy androm-pirotsaha’oy.
Tvoja bogastva, tvoji sejmi, tvoji trgovci, tvoji mornarji in tvoji krmarji, tvoji popravljavci razpok, zaposlovalci tvojega trgovanja in vsi tvoji bojevniki, ki so v tebi in v vsej tvoji skupini, ki je v tvoji sredi, bodo padli v sredo morij na dan tvojega propada.
28 Hihondrahondra o mpañohok’ azoo ami’ty feon-toreo’o o mpanehakeo.
Predmestja se bodo tresla ob zvoku krika tvojih krmarjev.
29 Songa hizotso amo sambo’eo o mpitàm-piveio, o mpifanehake am-piveio, sindre hijohañe an-tamboho eo o mpanehake an-driakeo
In vsi, ki prijemajo veslo, mornarji in vsi krmarji morja bodo prišli dol iz svojih ladij, stali bodo na kopnem;
30 naho hipoña-piarañanañañe, ho janjiñeñe ama’o ao ty fangololoihañe, vaho hampibobò deboke amo añambone iereoo hidrakadrakak’ an-davenok’ ao:
in svojemu glasu bodo povzročili, da bo slišan zoper tebe in grenko bodo jokali in metali prah na svoje glave in se valjali v pepelu,
31 Hifandriritse maròy ty ama’o, naho hisikiñe lamban-gony, vaho hirovetse an- kaferon’arofo naho hangoihoy an-kafairañe.
in zate se bodo naredili popolnoma plešaste in se prepasali z vrečevino in jokali bodo zaradi tebe s srčno grenkobo in grenko tarnali.
32 Amy fangololoihañey ty hañonjonam-bekom-pandalàñe ho azo am-pirovetañe, ami’ty hoe; Ia ty mañirinkiriñe i Tsore, hambañe amy rinotsake anteñateña’ i riakeiy?
In v svojem tarnanju bodo vzdignili žalostinko za teboj in žalovali nad teboj, rekoč: ›Katero mesto je podobno Tiru, podobno uničenemu v sredi morja?
33 Ie nionjoñe boak’ an-driak’ ao o kilanka’oo, le nilifore’o ty fifokoañe maro; nampañefoefo o mpanjaka’ ty tane toio ami’ty hatsifotofoto’ o kilanka’oo, naho o balibali’oo.
Ko so tvoje stvari šle naprej iz morij, si sitil mnoga ljudstva, kralje zemlje si obogatil z množico svojih bogastev in od svojega trgovanja.
34 Amy andro namolaha’ i riakey azoy an-kalale’ o ranoo ao, le fonga nirotsake ty fifampibalibalihañe naho i valobohòke ama’oy.
V času, ko boš zlomljen z morji, v globinah voda, bo tvoje trgovsko blago in vsa tvoja druščina padla v tvoji sredi.
35 Songa nidaba ty ama’o o mpimoneñ’an-tokonose añeo, naho niazo’ ty anifañe o mpanjaka’eo nitsololòk’ an-daharañe.
Vsi prebivalci otokov bodo osupli nad teboj in njihovi kralji bodo boleče prestrašeni, vznemirjeni bodo na svojem obličju.
36 Mikosìke azo o mpanao takinak’ añivo’ ondatioo; fangetraketrahañe nainai’e irehe, vaho le lia’e tsy ho ao ka.
Trgovci med ljudstvom bodo sikali nad teboj; strahota boš in nikoli več te ne bo.‹«
