Asan'ny Apostoly 9
1 Ie mbe nikofòke fitrevohañe naho fanjamanañe amo mpiamy Talèo t’i Saole le niheo mb’amy talèm-pisoroñey mb’eo
Savel pa, ki je še vedno izdihoval grožnje in poboj zoper Gospodove učence, je odšel k vélikemu duhovniku
2 nihalaly taratasy ho amo fitontonañe e Damaskose añeo, soa te hasese an-drohy mb’e Ierosaleme mb’eo ze mpiamy Lalañey zoe’e añe, ndra lahilahy ndra ampela.
in si od njega izprosil pisem za shodnice v Damasku, da če najde kogarkoli od te poti, bodisi moške ali ženske, bi jih lahko zvezane privedel v Jeruzalem.
3 Ie nifokofoko mb’eo naho niharine i Damaskose le tojo te niarisehoa’ ty hazavàñe nireandreañe boak’ andindìñe ey.
Medtem ko je potoval, se je približal Damasku in nenadoma je naokoli njega zasvetila svetloba iz nebes
4 Nidoiñe an-tane eo re vaho nahajanjiñe ty fiarañanañañe nanao ty hoe: Saole, Saole, akore ty ampisoaña’o ahy?
in padel je na tla ter zaslišal glas, ki mu je rekel: »Savel, Savel, zakaj me preganjaš?«
5 Ia v’Iheo, Talè? hoe re. Hoe ty natoi’e, Izaho o Iesoà samporerahe’oo.
On pa je rekel: »Kdo si ti, Gospod?« In Gospod je rekel: »Jaz sem Jezus, ki ga ti preganjaš. Zate je to težko, da se upiraš bodicam.«
6 Aa le miongaha, iziliho o rovao le ho taroñeñ’ ama’o ty tsi-mahay tsy hanoe’o.
In ta je trepetajoč in osupel rekel: »Gospod, kaj hočeš, da storim?« In Gospod mu je rekel: »Vstani in pojdi v mesto in povedano ti bo, kaj moraš storiti.«
7 Nijohañe eo ondaty nitrao-dia ama’eo fe tsy nahakofòke, jinanjiñe i fiarañanañañey f’ie tsy nahaisake ndra iaia.
Možje, ki so potovali z njim, pa so stali brez besed, ker so poslušali glas, vendar niso videli nobenega človeka.
8 Nitroatse amy taney t’i Saole, le ndra te nibeake o fihaino’eo tsy nahavazoho. Aa le kinozozò’ iereo am-pitàñe vaho nimoake e Damaskose ao.
In Savel se je dvignil s tal in ko so bile njegove oči odprte, ni videl nobenega človeka, ampak so ga vodili za roko in ga privedli v Damask.
9 Telo andro t’ie tsy nahaisake, tsy nikama, naho tsy ninoñe.
In tri dni je bil brez vida in ni ne jedel, ne pil.
10 Te Damaskose ao ty mpiato atao Ananiasy; nikanjia’ i Talè añ’ aroñaroñe, nanao ty hoe: O Ananiasy! Intoy iraho, Rañandria, hoe re.
V Damasku pa je bil nek učenec, po imenu Hananija in njemu je Gospod v videnju rekel: »Hananija.« In ta je rekel: »Glej, jaz sem tu, Gospod.«
11 Hoe t’i Talè tama’e: Miongaha, akia mb’an-dalañe atao Vantañe mb’eo le añontaneo añ’anjomba’ i Jodasy ao, ty atao Saole nte Tarsosy, mitalaho,
In Gospod mu je rekel: »Vstani in pojdi v ulico, ki se imenuje Ravna in v Judovi hiši povprašaj za nekoga, ki se imenuje Savel iz Tarza; kajti glej, on moli
12 toe fa nioni’e añ’aroñaroñe t’indaty atao Ananiasy miheo mb’ ama’e mb’eo hanampe fitàñe ama’e hampibarababeak’ aze.
in v videnju je videl moža, imenovanega Hananija, ki je vstopil in nanj položil svojo roko, da bi lahko prejel svoj vid.«
13 O Talè hoe ty natoi’ i Ananiasy, Fa tsinanoko amy màroy indatiy, ty fijoiañe nanoe’e am’ondaty noro’o e Ierosalemeo.
Potem je Hananija odgovoril: »Gospod, od mnogih sem slišal o tem človeku, koliko zla je storil tvojim svetim v Jeruzalemu
14 Mbore aman-dily boak’ amo mpisorom-beio re homb’ etoañe handrohy ze hene mikanjy ty tahina’o.
in tukaj ima od visokih duhovnikov oblast, da zveže vse, ki kličejo tvoje ime.«
15 Fe hoe t’i Talè tama’e: Akia! fa haraotse jinoboko ho ahy re hinday ty añarako añatrefa’ o kilakila ‘ndatio naho amo mpanjakao vaho amo ana’ Israeleo.
Toda Gospod mu je rekel: »Odpravi se, kajti on mi je izbrana posoda, da ponese moje ime pred pogane in kralje in Izraelove otroke,
16 Fe hatoroko aze ty hara’ elahim-pisotriañe ho ama’e ty ami’ty añarako.
kajti pokazal mu bom, kako velike stvari mora trpeti zaradi mojega imena.«
17 Aa le nimb’eo t’i Ananiasy, nizilik’ amy anjombay, naho nanampe fitàñe ama’e nanao ty hoe: O Saole rahalahy; i Talè Iesoà nisodeha’ ama’o an-dalañe nimba’o mb’etoañey ty nañirak’ ahy mb’ ama’o mb’etoa hampahaisak’ azo, le ho lifore’ i Arofo Masiñey.
In Hananija je odšel svojo pot ter vstopil v hišo in ko je svoje roke položil nanj, je rekel: »Brat Savel, Gospod, celó Jezus, ki se ti je prikazal na poti, ko si prihajal, me je poslal, da lahko prejmeš svoj vid in izpolnjen boš s Svetim Duhom.«
18 Nihintsañe am-pihaino’e amy zao ty raha hoe sisi’e, le nahaisake naho niongake vaho nalipotse.
In takoj so z njegovih oči padle, kot bi bile luskine, in nemudoma je prejel vid in vstal ter bil krščen.
19 Ie nikama le nihaozareñe, le nindre amo mpiòke e Damaskoseo andro tsiampeampe;
In ko je prejel hrano, je bil okrepljen. Potem je bil Savel nekaj dni z učenci, ki so bili v Damasku.
20 vaho aniany avao t’ie nitaroñe i Norizañey amo fitontonañeo te Anan’ Añahare t’Iesoà.
In nemudoma je v sinagogah oznanjal Kristusa, da je on Božji Sin.
21 Hene nilatsa ze nahajanjiñe aze, nanao ty hoe: Tsy itoy hao i nandrotsake ze fonga mpikanjy i tahinañey e Ierosalemey? ie nimb’ atoa nikilily ty hanese iareo am-bahotse mb’añ’atrefa’ o mpisorom-beio?
Toda vsi, ki so ga slišali, so bili osupli in rekli: »Ali ni to tisti, ki je uničil tiste, ki so se v Jeruzalemu sklicevali na to ime in je prišel sèm zaradi tega namena, da bi jih lahko zvezane privedel k visokim duhovnikom?«
22 Nitombo erike ty haozara’ i Saole vaho nahadaba o Jiosy nimoneñe e Damaskoseo ty famentea’e te Iesoà i Norizañey.
Toda Savel je še bolj narasel v moči in zbegal Jude, ki so prebivali v Damasku ter dokazoval, da je ta pravi Kristus.
23 Aa naho maro andro añe le nikilily hamono aze o Tehodao,
In potem, ko so bili izpolnjeni mnogi dnevi, so se Judje posvetovali, da ga ubijejo,
24 fe nirendre’ i Saole i fikiniañey t’ie nitampoñe ty lalam-bei’ i rovay handro an-kaleñe hañohofan-doza ama’e.
toda njihovo prežanje v zasedi je bilo sporočeno Savlu. In noč in dan so stražili velika vrata, da ga ubijejo.
25 Aa le nasese’ o mpiòkeo haleñe vaho nazè’ iareo amy kijoliy an-jahetse.
Potem so ga učenci ponoči vzeli in ga v košari spustili dol ob obzidju.
26 Ie pok’e Ierosaleme ao t’i Saole le nimanea’e fireketse amo Firàheñeo, fe hene nihembañe ama’e vaho tsy niantoke t’ie toe mpiama’e.
In ko je Savel prišel v Jeruzalem, se je poskusil pridružiti učencem, toda vsi so se ga bali in niso verjeli, da je bil učenec.
27 Aa le nendese’ i Barnabasy mb’ amo Firàheñeo, le natalili’e am’ iareo t’ie nahaoniñ’ i Talè amy lia’ey naho nisaontsia’e, vaho t’ie nahavany nitaroñe ami’ty tahina’ Iesoà e Damaskose añe.
Vendar ga je Barnaba vzel in ga privedel k apostolom ter jim razodel, kako je na poti videl Gospoda in da mu je govoril ter kako je v Damasku pogumno oznanjal v Jezusovem imenu.
28 Aa le nindre am’iereo re nihelohelo e Ierosaleme ao,
In bil je z njimi in prihajal in odhajal iz Jeruzalema.
29 nitaroñe ami’ty tahina’ i Talè am-pahasibehañe naho nifanaontsy naho nifandietse amo Jiosy nte-Heleneo, vaho nimanea’ iareo havetrake.
In pogumno je govoril v imenu Gospoda Jezusa ter se prerekal proti Grkom, toda oni so ga poskušali umoriti.
30 Ie nirendre’ o mpirahalahio le nasese’ iareo mb’e Kaisaria mb’eo vaho nahitri’ iereo mb’e Tarsosy añe.
Nakar, ko so bratje [to] izvedeli, so ga odvedli dol v Cezarejo in ga poslali v Tarz.
31 Nierañerañe amy zao ty fivory era’ Iehodà naho e Galilia vaho e Samaria añe mbore niraorao naho nañavelo am-pañeveñañe amy Iehovà naho amy fañohòa’ i Arofoy vaho niha-maro.
Potem so imele cerkve po vsej celotni Judeji in Galileji ter Samariji mir in se izgrajevale, in ker so živele v strahu Gospodovem ter v tolažbi Svetega Duha, so bile pomnožene.
32 Ie niranga mb’eo mb’eo t’i Petera, le nizotso mb’amo noro’e e Lidà añeo.
In pripetilo se je, ko je Peter potoval po vseh celotnih okoliših, [da] je prišel tudi dol k svetim, ki so prebivali v Lidi.
33 Teo re te naharendreke t’indaty atao Aenea, ie fa natindry valo taoñe, nisilofe’ ty hakepeke.
In tam je našel nekega moža, po imenu Enéj, ki se je osem let držal svoje postelje in je bil bolan zaradi paralize.
34 Hoe t’i Petera ama’e, O Aenea, mampijangañ’ azo t’Iesoà Norizañe. Miongaha le halankaño o tihi’oo. Aa le niongak’ ami’ty manao zao.
In Peter mu je rekel: »Enéj, Jezus Kristus te celostno ozdravlja. Vstani in postelji svojo posteljo.« In ta je takoj vstal.
35 Toe nahaisak’ aze ze hene mpimoneñe e Lidà naho e Sarona vaho nitolik’ amy Talè.
In vsi tisti, ki so prebivali v Lidi in Šarónu, so ga videli ter se obrnili h Gospodu.
36 Te Jopa ao henane zay ty mpiato atao Tabitae (midika: Dorkasie), lifotse fitoloñan-tsoa vaho nainai’e mpitretrè o rarakeo.
Torej v Jopi je bila neka učenka, po imenu Tabíta, kar se po razlagi imenuje Gazela. Ta ženska je bila polna dobrih del in dejanj miloščine, ki jih je storila.
37 Ie tamy andro rezay, narare vaho nihomake; nampiandroe’ iareo naho nirohoteñe an-traño ambone ao.
In pripetilo se je v tistih dneh, da je bila bolna in je umrla. Ko so jo umili, so jo položili v zgornjo sobo.
38 Kanao marine i Lidà ty Jopa le ie nifohi’ o mpiatoo te e Lidà añe t’i Petera, le nampisangitrife’ iereo mb’ama’e t’indaty roe hanohiñe aze ami’ty hoe: O Aba, ehe mb’etoy, le ko mihenekeneke.
Ker pa je bila Lida blizu Jope in so učenci slišali, da je bil tam Peter, so k njemu poslali dva moža, ki sta ga prosila, da ne bi odlašal priti k njim.
39 Aa le niongake t’i Petera nindre lia ama’e; ie pok’ao le nasese amy efetse amboney. Niarikoboñe aze o vantotse iabio, nirovetse, vaho naboa’ iereo iaby ty saroñe naho sikiñe namboare’ i Dorkasie ie mbe tam’ iereo.
Potem je Peter vstal in odšel z njima. Ko je prišel, so ga odvedli v zgornjo sobo, in vse vdove so jokaje stale poleg njega in kazale plašče ter obleke, ki jih je naredila Gazela, dokler je bila z njimi.
40 Fonga nampiakare’ i Petera, le nanongaleke naho nihalaly, vaho nitolik’ amy fañòvay nanao ty hoe: O Tabitae, mitroara. Nabea’e amy zao o fihaino’eo, aa ie niisa’e t’i Petera le nitroatse.
Vendar jih je Peter vse vrgel ven ter pokleknil in molil, in ko se je obrnil k telesu, je rekel: »Tabíta, vstani.« In odprla je svoje oči, in ko je zagledala Petra, se je usedla.
41 Nanolo-pitañe aze re le nongaha’e, naho kinanji’e o mpiato naho vantotseo vaho natolo’e am’iereo veloñe.
In dal ji je svojo roko ter jo dvignil. In ko je poklical svete ter vdove, jo je izročil živo.
42 Nañatseke i Jopa ty fahafohinañe izay vaho maro ty niantoke i Talè.
In to se je razvedelo po vsej celotni Jopi in mnogi so verovali v Gospoda.
43 Nitambatse e Jopa ao andro maro t’i Petera ami’ty mpandoñ’ angozy atao Simona.
In pripetilo se je, da je mnogo dni ostal v Jopi pri nekem strojarju Simonu.
