Asan'ny Apostoly 17
1 Ie niranga i Ampifolia naho i Apolonia le nandoake e Tesalonika fa ama’e ao ty Fitontonan-Jiosy.
In šla sta skozi Amfipolj in Apolonijo, in prišla sta v Solun, kjer je bilo shajališče Judovsko.
2 Nizilik’ am-pitontonañ’ ao t’i Paoly amy lili’ey, le nitoroa’e boak’ amo Sokitse Masiñeo ami’ty Sabotse telo,
In Pavel vnide po navadi k njim, in razgovarjal se je ž njimi tri sobote iz pisem,
3 nampalange naho nampidodea te tsi-mahay tsy nijale i Norizañey vaho nitroatse amy havilasiy, ami’ty hoe, Iesoà itaroñakoy, ie ‘nio i Norizañey.
Razkladajoč in dokazujoč, da je bilo treba, da je Kristus trpel in vstal od mrtvih, in da ta Jezus, kterega vam jaz oznanjujem, je Kristus.
4 Niantoke ty ila’e le nirekets’ amy Paoly naho i Silasy; nanao zay ka ty maro amo Grika mpitalahoo, vaho maromaro amo roakemba beio.
In nekteri od njih so verovali, in pridružili so se Pavlu in Silu, in od pobožnih Grkov velika množica, in imenitnih žen ne malo.
5 Fe nañitrike ondaty tsivokatse boak’ an-tsena ao am-pikirañañe, o Tehodao, nitrobotrobo i lahialeñey, nampivalitsingorake i rovay; vaho nifajifajy mb’ añ’ anjomba’ i Jasona hañakarañe iareo mb’amy màroy.
Ali trdovratni Judje so zavidali, in privzemši nekaj hudobnih móž izmed drhali, in zbravši trumo, nadražili so mesto; in obstopili so hišo Jazonovo, in iskali so ju, da bi ju izpeljali pred ljudstvo.
6 F’ie tsy nitendreke; le kinororòke mb’añatrefa’ o bei’ i rovaio mb’eo t’i Jasona naho ty roahalahy ila’e, vaho nitazataza ty hoe: Hehe te nivotrak’ atoy ka o mpampibalitaboake ty tane toio,
Ko ju pa niso našli, povlečejo Jazona in nektere brate pred starešine mestne, vpijoč: Ti, ki so ves svet razdražili, ti so tudi sèm prišli;
7 mbore nampihovàe’ i Jasona. Mandilatse o lilin-Kaisarao ty sata’ iareo le inao eo ze o mpanjaka tovo’e atao Iesoà zao.
Ktere je sprejel Jazon; in ti vsi delajo zoper cesarjeve zapovedi govoreč, da je nekdo drugi kralj, Jezus.
8 Ie nahajanjiñe izay, le nitsiborehetoke i lahialeñey naho o bein-drovao.
In razdražili so ljudstvo in starešine mestne, kteri so to poslušali.
9 Le nampandoà’ iareo àntoke t’i Jasona naho o rañe’eo vaho navotsotse.
In ko so bili prejeli zadostenje od Jazona in drugih, pustili so jih.
10 Aa le nahitri’ o roahalahio aniany amy haleñey mb’e Berea mb’eo t’i Paoly naho i Silasy. Ie pok’ eo le nizilik’ am-pitontonan-Jiosy ao.
Bratje pa naglo po noči odpravijo Pavla in Sila v Berejo; in ko tje prideta, odideta v shajališče Judovsko.
11 Nivañoñe te amo nte Tesalonikao iretoa, amy t’ie nandrambe o tsarao am-pahimbañañe vaho nañotsohotso o Sokitse Masiñeo lomoñandro handrendreke ty hatò’ o raha zao.
Ti so bili pa blagosrčniji od Solunskih; ti so sprejeli besedo z vsem poželenjem, in vsak dan so preiskovali pisma, če je to tako.
12 Aa le maro ty niantoke, miharo ami’ty roakemba maromaro aman-kasy naho amo lahilahy Grikao.
In tako jih je veliko od njih verovalo, in poštenih Grških žen in móž ne malo.
13 Aa ie nifohi’ o Jiosy nte Tesalonikao te mbore nitaroñe i tsaran’ Añaharey e Berea t’i Paoly, le niheo mb’eo ka iereo nitrobo i lahialeñey.
Ko so pa Judje Solunski zvedeli, da tudi v Bereji oznanjuje Pavel besedo Božjo, pridejo tudi tje, in vzdignejo ljudstvo.
14 Le nampihitrife’ o roahalahio pak’an-driak’ añe aniany t’i Paoly, fe mbe nitambatse eo t’i Silasy naho i Timoty.
Ali bratje so tedaj Pavla naglo odpravili, da je šel v primorje; a Sila in Timotej sta ostala tam.
15 Nasese’ o lahilahio pak’ Atena añe t’i Paoly; le nimpoly ninday saontsy amy Silasy naho i Timoty ty homb’ama’e añe masìka.
Ti pa, kteri so bili Pavla spremili, pripeljali so ga do Aten; in ko so prejeli sporočilo do Sila in Timoteja, naj bi kar najhitreje prišla k njemu, vrnili so se.
16 Nandiñe iareo e Atena ao t’i Paoly fe nitsimboetse añ’arofo t’ie nahaisake te lifo-kazomanga i rovay.
Ko ju je pa Pavel v Atenah čakal, vname se duh njegov v njem, ko je videl, da je mesto malikovanju udano;
17 Aa le nitaroñe lomoñandro amo Jiosio naho amo mpañeveñe aman’ Añahareo am-pitontonañe ao naho an-tsena ey amy ze nifanampe ama’e.
In razgovarjal se je v shajališči z Judi in pobožnimi, in na trgu vsak dan s tistimi, na ktere je naletel.
18 Nifanaontsy ama’e ka o mpikaro-kihitse amo Epikoreo naho amo Stoikao. Hoe ty ila’e: Ino ty ho volañe’ ty mpangaradadake tìa? Hoe ka ty ila’e: Hoe t’ie mpitalily ndrañahare hafa, amy t’ie nitaroñe Iesoà naho i fivañonambelo’ey.
Nekteri od Epikurejskih in Stojskih modrijanov so so pa prepirali ž njim; in eni so govorili: Kaj hoče ta kvasé povedati? a drugi: Zdi se, da je oznanjevalec tujih bogov: ker jim je Jezusa in vstajanje oznanjeval.
19 Rinambe’ iereo naho nasese mb’ami’ty Areopagò mb’eo, le nanao ty hoe: Ehe ampahafohino anay te inoñe o fañòhañe vao saontsie’oo;
In vzemó ga in odpeljejo na Areopag, govoreč: Moremo li zvedeti, kakošen je ta novi nauk, kterega ti oznanjuješ?
20 amy t’ie minday enta ankafankafa an-dravembia’ay, paia’ay ty hahafohiñe ty lengo’ o raha zao.
Kajti nekaj novega nam nosiš v ušesa; za to hočemo zvedeti, kaj če to biti.
21 (Toe fonga tsy nanao inoñ’ inoñe o nte Atenao naho ze ambahiny ao naho tsy ty hitalily ndra ty hijanjiñe ze atao vao lomoñandro.)
(Vsi Atenjani pa in tujci, kteri so prihajali, niso imeli drugega opraviti, nego kaj novega pripovedovati ali poslušati.)
22 Aa le nijohañe añivo’ i Vohi-Arese eo t’i Paoly nanao ty hoe: O ry nte Atenao! Treako t’ie vata’e mpitalaho amy ze he’e.
Pavel pa, vstopivši se sredi Areopaga, reče: Možjé Atenjani! po vsem vas vidim, da ste nekako preverni.
23 Izaho nijenlajelañe, nisamba o fitalahoa’ areoo, le nizoeko ty kitrely nipatereñe ty hoe: Ho amy t’i Andrianañahare tsy Fohiñe. Aa le hitaroñako i italahoa’ areo fa tsy apota’ areoy.
Ko sem namreč prehajal in ogledoval svetišča vaša, našel sem tudi oltar, na kterem je bilo napisano: Nepoznanemu bogu. Kogar torej častite, da si ravno ga ne poznate, tega vam jaz oznanjujem.
24 I Andrianañahare nanao ty voatse toy naho ze he’e ama’ey, ie i Talè i likerañey naho ty tane toiy vaho tsy mpimoneñe an-kibohotse nanoem-pitàñe re;
Bog, kteri je ustvaril svet in vse, kar je v njem, ta, ki je gospodar neba in zemlje, ne prebiva v tempeljnih, kteri so z rokami narejeni;
25 mbore tsy atràm-pità’ ondaty—ino ty paiae’e? Ie ty mpanolo-kaveloñe naho arofo vaho ze he’e.
In ne streže mu se s človeškimi rokami, kakor da bi česa potreboval, ko sam daje vsem življenje in dihanje in vse;
26 Le songa namboare’e an-dio raike ze foko’ ondaty, himoneña’e an-tane atoy, le ie ty nisafiry o sàn’ andro hiraoraoa’ iareo, vaho ty efem-pimoneña’ iareo;
In je ustvaril iz ene krví ves rod človeški, da prebiva po vsem licu zemlje, in je odločil odmenjene čase in meje njih prebivanja:
27 soa te hipay an’ Andrianañahare, hitsoek’ aze, he ho tendreke, ie tsy lavitse an-tikañ’ iaby.
Da bi iskali Gospoda, ne bi li ga kako otipali ali našli; da si ravno ni daleč od nobenega od nas.
28 Fa ama’e ao tika ro veloñe naho mihetseke vaho manañ’ aiñe, manahake ty fitaroña’ o mpahay sabo’ areoo, ty hoe: Tarira’e ka tikañe.
Kajti v njem živimo in se gibljemo in smo; kakor so tudi nekteri pesnikov vaših rekli: "Kajti tudi rodú njegovega smo."
29 Aa kanao tariran’ Añahare tika, le tsy mete ty fitsakorean-tika te ampihambañeñe ami’ty volamena ndra volafoty ndra vato nisokireñe an-kilala naho ami’ty hihi’ ondatio i Masiñey.
Ker smo torej Božjega rodú, ne smemo misliti, da je božanstvo enako zlatu ali srebru ali kamenu, izrezanemu po umetnosti in izmišljenji človekovem.
30 Ie nihevea’e heike an-tsa habahimoañe, ro taroñen’ Añahare henaneo te tsi-mete tsy hene misoloho ondatio ndra aia aia,
Bog torej, ne gledajoč na čase nevednosti, oznanjuje sedaj vsem ljudém povsodi, naj delajo pokoro;
31 amy te nifotoàña’e andro zaka an-katò ty voatse toy añam’ indaty tinendre’ey; ie niventè’e amy ze kila ondaty amy nampitroara’e an-kavilasy.
Zato, ker je postavil dan, ko bo sodil ves svet po pravici, po možu, kterega je odločil, podavši vero vsem s tem, da ga je obudil od mrtvih.
32 Aa ie jinanji’ iereo ty hoe: Fitroarañ’ an-kavilasy, le nikobìha’ ty ila’e, vaho hoe ka ty ila’e: Mbe hijanjiña’ay indraike.
Ko so pa slišali vstajanje mrtvih, nekteri so se posmehovati, a drugi so rekli: O tem te bomo drugoč slišali.
33 Aa le nienga iareo t’i Paoly.
In tako je odšel Pavel izmed njih.
34 Fe nipitek’ ama’e t’indaty ila’e vaho niato. Tam’ iereo t’i Dionisio, mpiamy Areopagoy, naho ty rakemba atao Damarie vaho ty ila’e.
A nekteri možjé so mu se pridružili in so verovali; med kterimi je bil Dionizij Areopagitski, in žena po imenu Damara, in drugi ž njima.
