2 Tantara 22
1 Aa le nanoe’ o mpimone’ Ierosalaimeo mpanjaka t’i Ahkazià tsitson’ ana’e handimbe aze, amy te fonga zinama’ i firimboña’ ondaty nindre amo nte-Arabe naname’ i tobeo o zoke’eo; aa le nifehe t’i Ahkazià ana’ Iehorame mpanjaka’ Iehoda.
Prebivalci Jeruzalema so namesto njega za kralja postavili njegovega najmlajšega sina Ahazjája, kajti četa mož, ki je prišla z Arabci k taboru, je umorila vse starejše. Tako je zakraljeval Ahazjá, sin Judovega kralja Jehoráma.
2 Ni-efapolo taoñe ro’amby ty Ahkazià te niorotse nifehe, le nifehe rai-taoñe e Ierosalaime ao. I Atalià ana’ i Omrý ty tahinan-drene’e.
Ahazjá je bil star dvainštirideset let, ko je začel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval eno leto. Ime njegove matere je bilo Ataljá, Omrijeva hči.
3 Nanjotik’ an-tsatan’ anjomba’ i Akabe ka re, fa nimpanolo-hevets’ aze ty rene’e hanoa’e haloloañe.
Tudi on je hodil po poteh Ahábove hiše, kajti njegova mati je bila njegova svetovalka, da počne zlobno.
4 Aa le nanoe’e haratiañe am-pivazohoa’ Iehovà manahake ty anjomba’ i Akabe, ty amo mpanoro aze tafaram-pivetrahan-drae’eo, handrotsahañ’ aze.
Zaradi česar je počel zlo v Gospodovih očeh, kakor Ahábova hiša, kajti bili so njegovi svetovalci po smrti njegovega očeta, njemu v uničenje.
5 Ie nitsontik’ amo fanoroa’ iareoo, naho nindre am’Iehorame ana’ i Akabe, mpanjaka’ Israele, hialy amy Kazaele mpanjaka’ i Arame e Ramote-gilade. Le finatsi’ o nte-Arameo t’Iorame
Hodil je tudi po njihovem nasvetu in odšel z Ahábovim sinom Jehorámom, Izraelovim kraljem, da se vojskuje zoper sirskega kralja Hazaéla pri Ramót Gileádu. Sirci pa so udarili Joráma.
6 vaho noly e Iezreele ao hijangañe amo fere’e natolots’ aze e Ramào, ie nialy amy Kazaele mpanjaka’ i Arame. Le nizotso mb’eo t’i Ahkazià ana’ Iehorame mpanjaka’ Iehoda hitilike i ana’ i Akabey e Iezreele ao ami’ty hasilo’e.
Vrnil se je, da bi bil ozdravljen v Jezreélu, zaradi ran, ki so mu bile zadane pri Rami, ko se je boril s sirskim kraljem Hazaélom. In Azarjá, Jehorámov sin, Judov kralj, je odšel dol, da pogleda Ahábovega sina Jehoráma pri Jezreélu, ker je bil bolan.
7 I Andrianañahare ty nampandrotsake i Ahkazià ty amy nandenà’e mb’e Iorame mb’eoy, f’ie nipok’ eo le nindreza’e fiavotse am’Iehorame hiatreatre am’ Ieho ana’ i Nimsý noriza’ Iehovà hampipitsoke ty anjomba’ i Akabe.
To je bilo od Boga, da je prišlo k Ahazjáju uničenje, da je šel k Jehorámu, kajti ko je prišel, je z Jehorámom odšel ven zoper Nimšíjevega sina Jehúja, ki ga je Gospod mazilil, da iztrebi Ahábovo hišo.
8 Aa ie nañeneke ty fizaka’ Ieho amy anjomba’ i Akabey, le nitendrek’ amo ana-dona’ Iehodao naho amo ana-drahalahi’ i Ahkaziào niatrake i Ahkazià vaho zinama’e.
Pripetilo se je, da ko je Jehú izvrševal sodbo nad Ahábovo hišo in našel Judove prince in sinove Ahazjájevih bratov, da služijo Ahazjáju, jih je usmrtil.
9 Pinai’e t’i Ahkazià le tsinepa’ iareo—ie nietake e Somerone ao, le nendese’ iereo mb’am’ Ieho mb’eo vaho zinevo’e; le nalente’ iareo, ami’ty asa’ iareo ty hoe; Ana’ Iehosafate re, i mpitsoeke Iehovà an-kaampon’ arofo’ey. Aa le tsy nanan’ ozatse hahafitàñe i fifeheañey ty anjomba’ i Ahkazià.
Iskal je Ahazjá, in ujeli so ga (kajti skrit je bil v Samariji) ter ga privedli k Jehúju. Ko so ga umorili, so ga pokopali: »Ker, « so rekli, »on je Józafatov sin, ki je z vsem svojim srcem iskal Gospoda.« Tako Ahazjájeva hiša ni imela moči, da kraljestvo obdrži mirno.
10 Ie nioni’ i Atalià rene’ i Ahkazià te nivetrake i ana’ey le niongake, nanjamañe ze fonga tirim-panjaka añ’ anjomba’ Iehoda ao.
Toda ko je Ahazjájeva mati Ataljá videla, da je bil njen sin mrtev, je vstala in uničila vse kraljeve potomce Judove hiše.
11 Fe rinambe’ Iehosabeate anak’ ampela’ i mpanjakay t’Ioase, ana’ i Ahkazià, le tinonga’e boak’ amo anam-panjaka nizamaneñeo, le nakafi’e rekets’ i mpiatrak’ azey an-toem-piroroañe ao; aa le naeta’ Iehosabeate anak’ ampela’ i mpanjaka vali’ Iehoiada mpisoroñey, (ie rahavave’ i Ahkazià), amy Atalià re vaho tsy vinono.
Toda kraljeva hči Jošébah je vzela Ahazjájevega sina Joáša in ga ukradla izmed kraljevih sinov, ki so bili umorjeni in postavila njega ter njegovo dojiljo v spalnico. Tako ga je Jošébah, hči kralja Jehoráma, žena duhovnika Jojadája (kajti bila je Ahazjájeva sestra) skrila pred Ataljo, tako da ga ta ni usmrtila.
12 Naetake am’ iereo añ’anjomban’ Añahare ao enen-taoñe re; naho nifehe i taney t’i Atalià.
Šest let je bil z njimi skrit v Božji hiši, Ataljá pa je kraljevala nad deželo.
