1 Tantara 13
1 Aa le nisafiry amo mpifelek’ arivo naho zatoo vaho amo mpifehe iabio t’i Davide.
David se je posvetoval s poveljniki nad tisočimi in nad stotimi in z vsakim voditeljem.
2 Le hoe t’i Davide amy valobohò’ Israele iabiy, Aa naho mete ama’ areo naho am’ Iehovà Andrianañaharen-tika, antao hañitrike mb’eo mb’eo hikoike o longontika sisa amo hene tane’ Israeleo, rekets’ o mpisoroñe naho nte-Levý androva naho am-paripari’ iareoo, hifanontoñe,
David je vsej Izraelovi skupnosti rekel: »Če se vam to zdi dobro in je to od Gospoda, našega Boga, pošljimo vsem našim bratom naokoli, ki so ostali v vsej Izraelovi deželi in z njimi tudi duhovnikom in Lévijevcem, ki so v njihovih mestih in predmestjih, da se bodo lahko zbrali k nam,
3 hampolian-tika mb’etoa i vatan’ Añaharen-tikañey, ie tsy nipaiaen-tika tañ’ andro’ i Saole.
in ponovno privedimo k sebi skrinjo našega Boga, kajti v Savlovih dneh nismo povpraševali po njej.«
4 Le nanao ty hoe i valobohòkey, t’ie hanoeñe, fa nimete am-pihaino’ ze hene ondaty.
Vsa skupnost je rekla, da bodo tako storili, kajti stvar je bila pravilna v očeh vsega ljudstva.
5 Aa le natonto’ i Davide t’Israele iaby, boake Sikore e Mitsraime añe pak’ am-pimoahañe e Kamate añe, hindesa’ iareo boake Kiriate-Iearime ao i vatan’ Añaharey.
Tako je David zbral skupaj ves Izrael, od egiptovskega Šihórja, celo do vstopa v Hamát, da Božjo skrinjo privede iz Kirját Jearíma.
6 Aa le nindre am’ Israele iaby t’i Davide nionjomb’e Baalà—i Kiriate-Iearime’ Iehoda—mb’eo hindesa’ iareo boak’ao i vatan’ Añahare iambesara’ Iehovà amo kerobeoy, i fikanjiañe i tahina’eiy.
David se je dvignil in ves Izrael v Baálo, to je v Kirját Jearím, ki pripada Judu, da od tam privede Božjo skrinjo Gospoda, ki prebiva med kerubi, katerega ime je imenovano na njej.
7 Le nente’ iareo an-tsarete vao boak’ añ’ anjomba’ Abinadabe ao i vatan’ Añaharey; vaho ninday i saretey t’i Ozà naho i Akio.
Božjo skrinjo so odpeljali na novem vozu iz Abinadábove hiše. Uzá in Ahjó pa sta gnala voz.
8 Le nifale añatrefan’ Añahare an-kaliforan-kaozarañe t’i Davide naho Israele; reke-tsabo naho marovany, jejobory, fikorintsañe, fikarantsañe vaho an-trompetra.
David in ves Izrael so igrali pred Bogom z vso svojo močjo, s petjem, harfami, plunkami, tamburini, cimbalami in trobentami.
9 Ie nivotrak’ an-tanem-pifofoha’ i Kidone eo, le nahiti’ i Ozà ty fità’e hikalañ’ i vatay, fa ho nabalitaboa’ o añombeio.
Ko so prišli na Kidónovo mlatišče, je Uzá iztegnil svojo roko, da pridrži skrinjo, kajti voli so se spotaknili.
10 Le nisolebotse amy Ozà ty haviñera’ Iehovà naho zinevo’e amy te nitakare’e fitàñe i vatay vaho nihomak’ añatrefan’ Añahare.
Gospodova jeza je bila vžgana zoper Uzá in ga je udaril, ker je svojo roko položil k skrinji in tam je umrl pred Bogom.
11 Tsy nahafale i Davide ty fitorotosi’ Iehovà amy Ozày; aa le natao Perets’ Ozà i toetsey pak’ henaneo.
David je bil razžaljen, ker je Gospod naredil vrzel nad Uzájem, zato je ta kraj do tega dne imenovan Perec Uzá.
12 Nahahembañe i Davide t’i Andrianañahare amy andro zay, le hoe re: Akore ty hampipoliako amako i vatan’ Añaharey?
David se je tisti dan bal Boga, rekoč: »Kako naj Božjo skrinjo pripeljem k sebi domov?«
13 Aa le tsy nendese’ i Davide moly ama’e mb’an-drova’ i Davide mb’eo i vatay fa nampitsile’e mb’ añ’anjomba’ i Ovededome nte Gate ao.
Tako David skrinje ni pripeljal k sebi domov, v Davidovo mesto, temveč jo je odnesel stran, v hišo Gitéjca Obéd Edóma.
14 Nitobok’ an-kasavereña’ i Ovededome añ’ anjomba’e ao telo volañe i vatan’ Añaharey; vaho nitahie’ Iehovà ty anjomba’ i Ovededome naho ze hene fanaña’e.
Božja skrinja je ostala tri mesece z družino Obéd Edóma v njegovi hiši. Gospod je blagoslovil hišo Obéd Edóma in vse, kar je ta imel.
