Joba 41

1 Mahasarika ny mamba amin’ ny farango va ianao, na mahafatotra ny lelany amin’ ny mahazaka?

Zmoreš s kavljem izvleči leviatána? Ali njegov jezik z vrvico, ki jo spuščaš dol?

2 Mahisy tady zozoro amin’ ny orony va ianao, na mahaboroaka ny valanoranony amin’ ny fintana?

Ali lahko zatakneš kavelj v njegov nos? Ali njegovo čeljust prebodeš z [ribiško] ostjo.

3 Hifon-jato amin’ arivo aminao va izy, na hanao teny malefaka aminao?

Mar ti bo delal mnoge ponižne prošnje? Ti bo govoril nežne besede?

4 Hanao fanekena aminao va izy? Azonao alaina ho andevonao mandrakizay va izy?

Bo sklenil zavezo s teboj? Ga boš vzel za služabnika na veke?

5 Hilalao azy tahaka ny filalao voron-kely va ianao? Ary hamatotra azy ho an’ ny zazavavy ao aminao va ianao?

Se boš igral z njim kakor s ptico? Ali ga hočeš zvezati za svoje dekle?

6 Hataon’ ny mpaka hazandrano varotra va izy, ka hotsinjarainy amin’ ny mpandranto?

Ali bodo družabniki iz njega naredili gostijo? Ga bodo razdelili med trgovce?

7 Mahafeno lefom-pohy ny hodiny va ianao, na firombaka amin’ ny lohany?

Lahko njegovo kožo napolniš z bodečimi žicami? Ali njegovo glavo z ribjimi sulicami?

8 Atehefo aminy ange ny tananao; Raha tsaroanao ny ady, dia tsy hanindroa intsony ianao.

Svojo roko položi nanj, spomni se bitke, ne stori tega ponovno.

9 Indro, foana ny fihendrena azy; Tsy mahakivy va na dia ny fijery azy aza?

Glej, njegovo upanje je zaman. Ali ne bo nekdo vržen dol, celo ko ga zagleda?

10 Tsy misy sahy manao vi-very hanaitra azy; Koa iza kosa no mahajanona eo anatrehako?

Nihče ni tako pogumen, da bi si ga drznil razvneti. Kdo je potem zmožen stati pred menoj?

11 Iza no nanome Ahy aloha mba hamaliako azy? Ny eny ambanin’ ny lanitra rehetra dia Ahy avokoa.

Kdo mi je preprečil, da bi mu poplačal? Karkoli je pod celotnim nebom, je moje.

12 Tsy mbola hangina Aho ny amin’ ny momba ny tenany sy ny heriny ary ny fahatsaran’ ny endriny.

Ne bom prikril njegovih delov, niti njegove moči, niti njegovega lepega razmerja.

13 Iza no mahasonga ny fitafiany anoloany? Na iza no sahy hiditra ao amin’ ny nifiny roa sosona?

Kdo lahko odkrije obraz njegove obleke? Ali kdo lahko pride k njemu, s svojo dvojno uzdo?

14 Iza no mahasokatra ny varavaran’ ny tavany? Mahatsiravina ny nifiny manodidina!

Kdo lahko odpre vrata njegovega obraza? Njegovi zobje na vsaki strani so strašni.

15 Reharehany ny faharaoraon’ ny kirany, mihidy avokoa toy ny voapetaka mafy amin’ ny tombo-kase ireo;

Njegove luske so njegov ponos, skupaj spete kakor z ozkim pečatom.

16 Mikirindro ireo, ka tsy azon’ ny rivotra idirana eo anelanelany.

Ena je blizu druge, da zrak ne more priti mednju.

17 Mifanindry lany ireo sady mifaniditra ka tsy azo sarahina,

Združene so druga z drugo, držijo se skupaj, da ne morejo biti ločene.

18 Ny fieviny dia mampamirapiratra fahazavana, ary ny masony dia tahaka ny hodimason’ ny maraina.

Ob njegovem kihanju sije svetloba in njegove oči so podobne jutranjim vekam.

19 Lelafo no mivoaka avy amin’ ny vavany; Kilalaon’ afo no mipariaka avy aminy.

Iz njegovih ust izhajajo plameni in iskre se sipljejo ven.

20 Ny vavorony dia ivoahan’ ny setroka, tahaka ny avy amin’ ny vilany mangotraka, na amin’ ny fahandroana.

Iz njegovih nosnic gre dim kakor iz vrelega lonca ali kotla.

21 Ny fofonainy mampirehitra arina, ary misy lelafo mivoaka avy amin’ ny vavany.

Njegov dih prižge ogorke in plamen izhaja iz njegovih ust.

22 Ny vozony no itoeran’ ny hery; Ary mibitaka eo alohany ny fampahatahorana.

V njegovem vratu ostaja moč in bridkost je pred njim spremenjena v radost.

23 Mivalombalona ny hotraka amin’ ny tenany; Mafy ireny ka tsy azo endahana.

Luskine njegovega mesa so združene skupaj. V sebi so trdne, ne morejo se omajati.

24 Mafy tahaka ny vato ny fony; Eny, mafy tahaka ny vato fikosoham-bary.

Njegovo srce je čvrsto kakor kamen. Da, tako trdo kakor košček spodnjega mlinskega kamna.

25 Raha mitsangana izy, dia raiki-tahotra ny mahery; Eny, toran-kovitra ireo ka tsy mahavoa.

Ko se vzdiguje, so mogočni prestrašeni. Zaradi zlomov se očiščujejo.

26 Raha misy mamely azy amin’ ny sabatra dia tsy mahalaitra, na amin’ ny lefom-pohy, na ny firombaka, na ny zana-tsipìka.

Meč tistega, ki seže proti njemu, ne more obstati, niti sulica, niti puščica, niti brezrokavna verižna srajca.

27 Ataony toy ny mololo ny vy, ary toy ny hazo momoka ny varahina.

Železo ceni kakor slamo in bron kakor trohnel les.

28 Tsy mampandositra azy ny zana-tsipìka; Ataony ho toy ny vodivary ny vaton’ antsamotady.

Puščica ga ne more spraviti v beg. Kamni iz prače so mu spremenjeni v strnišče.

29 Ataony ho toy ny vodivary koa ny langilangy; Ihomehezany ny fanetsehana ny lefona.

Puščice so štete kakor strnišče. Smeji se ob tresenju sulice.

30 Ny takibany dia tahaka ny tavim-bilany maranitra; Mamelatra fivelezam-bary maranitra eo amin’ ny fotaka izy.

Ostro kamenje je pod njim. Po blatu razširja ostre koničaste stvari.

31 Mampandevy ny lalina ho tahaka ny ao am-bilany izy; Manao ny ranomasina ho tahaka ny vilany misy menaka manitra izy.

Globinam napravlja, da vrejo kakor lonec. Morje dela podobno loncu mazila.

32 Mampahazava ny lalany eo aoriany izy. Ataon’ ny olona ho toy ny volo fotsy ny lalina.

On dela stezo, da sije za njim. Nekdo bi mislil, da bo globina osivela.

33 Tsy misy tahaka azy eny ambonin’ ny tany, izay voaforona tsy hahalala tahotra.

Na zemlji ni njemu podobnega, ki je narejen brez strahu.

34 Ny avo rehetra jereny avokoa; Mpanjakan’ ny bibi-dia rehetra izy

Gleda vse visoke stvari. Kralj je nad vsemi ponosnimi otroki.«