Joba 4

1 Dia namaly Elifaza Temanita ka nanao hoe:

Potem je Elifáz Temánec odgovoril in rekel:

2 Raha misy sahy miteny aminao, dia ho sosotra va ianao? Fa raha ny mamehy vava kosa, iza moa no mahazaka izany?

» Če se poskušamo posvetovati s teboj, ali boš užaloščen? Toda kdo se lahko vzdrži pred govorjenjem?

3 Indro, efa nananatra ny maro ianao. Ary ny tanana miraviravy efa nampaherezinao;

Glej, mnoge si poučeval in okrepil si šibke roke.

4 Ny teninao efa nanohana izay efa saiky lavo, ary ny lohalika malemy efa nampahatanjahinao

Tvoje besede so podpirale tistega, ki je padal in krepil si slabotna kolena.

5 Nefa ankehitriny mba manjo anao kosa izany, ka dia kivy ianao, Mihatra aminao izany, ka raiki-tahotra ianao

Toda sedaj je to prišlo nadte in ti slabiš; dotika se te in si zaskrbljen.

6 Tsy ny fivavahanao va no tokinao? Ary tsy fanantenanao va ny fahitsian’ ny lalanao?

Mar ni to tvoj strah, tvoje zaupanje, tvoje upanje in poštenost tvojih poti?

7 Masìna ianao, tsarovy fa iza moa no very tsy nanan-tsiny? Ary taiza no nisy olo-mahitsy naringana?

Spomni se, prosim te, kdo se je kdajkoli pogubil, pa je bil nedolžen? Ali kje so bili pravični odsekani?

8 Araka izay efa hitako, dia izay miasa heloka sy mamafy fahoriana no mijinja izany.

Celo kakor sem jaz videl, tisti, ki orjejo krivičnost in sejejo zlobnost, isto [tudi] požanjejo.

9 Ny fofonain’ Andriamanitra no andringanana azy. Eny, ny fofonain’ ny fahatezerany no mahalevona azy.

Z Božjim udarcem umrejo in z dihom njegovih nosnic so použiti.

10 Ny feon’ ny olona, eny, ny feon’ ny liona masiaka, ary ny nifin’ ny liona tanora dia ombotana;

Rjovenje leva, glas krutega leva in zobje mladih levov so zlomljeni.

11 Mirenireny ny lion-dahy noho ny tsi-fahitany remby, ary miely ny zanaky ny liom-bavy.

Star lev gine zaradi pomanjkanja plena, mladiči arogantnega leva pa so razkropljeni naokoli.

12 Nisy teny tonga tamiko mangingina, ary ny sofiko nahare siosio avy taminy,

Torej stvar je bila na skrivnem privedena k meni in moje uho je nekaj tega sprejelo.

13 Tamin’ ny eritreritra avy amin’ ny tsindrimandry alina, raha sondrian-tory ny olona,

V mislih od nočnih videnj, ko na človeka pade globoko spanje,

14 Dia azon-tahotra sy hovotra aho, ka nampihorohoro ny taolako rehetra izany.

je strah prišel nadme in trepetanje, kar je vsem mojim kostem povzročilo, da so se tresle.

15 Ary nisy fanahy nandalo teo anatrehako ka nampitsangam-bolo ny tenako.

Potem je duh zdrsnil mimo mojega obraza, dlake mojega mesa so se naježile.

16 Nijanona izy, nefa tsy nahafantatra ny tarehiny aho; Nisy endri-javatra teo anoloan’ ny masoko; Nisy fanginana, dia nandre feo aho nanao hoe:

Ta je mirno stal, toda nisem mogel razločiti njegove oblike. Podoba je bila pred mojimi očmi, tam je bila tišina in zaslišal sem glas, rekoč:

17 Ho marina noho Andriamanitra va ny zanak’ olombelona? Ho madio noho ny Mpanao azy va ny olona?

›Ali bo smrten človek pravičnejši kakor Bog? Ali bo človek čistejši kakor njegov stvarnik?

18 Indro, tsy matoky ireo mpanompony aza Izy, eny, ny anjeliny aza ataony ho tsy tonga ohatra.

Glej, nobenega zaupanja ne polaga v svoje služabnike in njegovi angeli so zadolženi z neumnostjo.

19 Koa mainka izay mitoetra ao an-trano tany, sady avy tamin’ ny vovoka no nihaviany, ary mora poritra noho ny kalalao izy;

Kako veliko manj v tiste, ki prebivajo v ilnatih hišah, katerih temelj je prah, ki so zdrobljene pred moljem?

20 Indray andro monja dia montsana izy; Tsy misy misaina azy, na dia levona mandrakizay aza izy.

Uničeni so od jutra do večera, pogubljajo se na veke, ne da bi se kdorkoli oziral na to.

21 Tsy voaongotra va ny kofehin-dainy ao aminy? Maty izy, nefa tsy mbola nanam-pahendrena.

Mar ni njihova odličnost, ki je v njih, odšla proč? Umirajo, celo brez modrosti.‹«