< Isaaya 18 >
1 Zikusanze, ggwe ensi ey’ebiwaawaatiro ebikwakwaya, eri emitala w’emigga gya Kuusi,
Gorje deželi, zasenčeni s perutmi, ki je onkraj etiopskih rek,
2 etuma ababaka ne bagendera mu maato ag’ebitoogo ku nnyanja. Mugende mmwe ababaka abangu, eri abantu abawanvu ab’emibiri emiweweevu, eri abantu abatiibwa abeewala n’ab’okumpi, eggwanga ery’amaanyi eryogera olulimi olutamanyiddwa, ensi eyawulwamu emigga.
ki pošilja predstavnike po morju, celo v posodah iz ločja na vodah, rekoč: »Pojdite, vi nagli poslanci, k narodu, razkropljenemu in razgaljenemu, k ljudstvu, strašnemu od njihovega začetka do zdaj; narodu razdeljenemu in pomendranemu, katerega deželo so oplenile reke!
3 Mmwe mwenna abantu abali mu nsi, mmwe ababeera ku nsi, bendera lweriwanikibwa ku nsozi, muligiraba, era ekkondeere bwe lirifuuyibwa, muliriwulira.
Vsi vi naseljenci zemeljskega [kroga] in prebivalci na zemlji, glejte, ko dviguje zastavo na gorah in ko zatrobi na šofar, prisluhnite.
4 Kubanga bw’atyo Mukama bw’aŋŋambye nti, “Ndyesirikira ntunule nga nsinziira ewange, ng’olubugumu olutemagana mu musana, ng’ekire ky’omusulo mu lubugumu olw’omu biro eby’amakungula.”
Kajti tako mi je rekel Gospod: ›Vzel si bom počitek in preudaril bom v svojem bivališču, kakor sončna vročina na rastlinah in kakor oblak rose v vročini žetve.
5 Kubanga okukungula kuliba tekunatuuka, okumulisa nga kuwedde, n’ekimuli nga kifuuka zabbibu eyengedde, aliwawaagula obutabi n’ebiwabyo, n’amatabi agalanda aligasalira.
Kajti pred žetvijo, ko je brst popoln in kislo grozdje dozoreva v cvetu, bo z obdelovalnimi kavlji odrezal tako poganjke, kakor odvzel in odrezal mladike.
6 Gonna galirekerwa ennyonyi ez’oku nsozi ezirya ebiramu n’ensolo ez’ensi. Era ennyonyi ezirya ebiramu zirye okwo mu biseera by’ekyeya, n’ensolo zonna ez’omu nsiko zirye okwo mu biseera by’obunnyogovu.
Skupaj bodo prepuščeni perjadi gora in zemeljskim živalim, in perjad bo na njih preživela čas žetve in vse zemeljske živali bodo prezimovale na njih.
7 Mu kiseera ekyo Mukama Katonda ow’Eggye balimuleetera ebirabo, ensi ey’abantu abawanvu ab’emibiri emiweweevu, abantu abatiibwa abeewala n’abookumpi, ensi ey’eryanyi, eyawulwamu emigga, ku lusozi Sayuuni ekifo ky’erinnya lya Mukama Ayinzabyonna.
V tistem času bo prineseno darilo Gospodu nad bojevniki, od ljudstva, razkropljenega in razgaljenega in od ljudstva, ki je strašno od svojega začetka do sedaj, naroda, ki je razdeljen in pomendran pod stopalom, katerega deželo so oplenile reke, do kraja imena Gospoda nad bojevniki, gore Sion.‹«