Masese 6
1 Mwana na ngai, soki ondimi niongo ya moninga na yo, soki obeti tolo mpo na kondima niongo ya mopaya,
Moj sin, če si pôrok za svojega prijatelja, če si udaril svojo roko s tujcem,
2 omikangi nde singa na maloba na yo, omikangi nde na motambo ya maloba ya monoko na yo.
si ulovljen z besedami svojih ust, si vzet z besedami svojih ust.
3 Boye, mwana na ngai, sala makambo oyo mpo ete omikangola, pamba te omikabaki na maboko ya moninga na yo; kende komikitisa liboso na ye mpe tingama na ye,
Sedaj stôri to, moj sin in se osvobodi, ko si prišel v roko svojega prijatelja. Pojdi, ponižaj se in prepričaj svojega prijatelja.
4 kotika te ete miso na yo elala pongi to enimba;
Ne daj spanja svojim očem niti dremanja svojim vekam.
5 mikangola na motambo lokola mboloko na maboko ya mobomi banyama ya zamba, mpe lokola ndeke na motambo ya mokangi bandeke.
Osvobodi se kakor srna pred lovčevo roko in kakor ptica pred ptičarjevo roko.
6 Yo moto ya goyigoyi, kende epai ya furmi, tala malamu ezaleli na yango mpe okozwa bwanya!
Pojdi k mravlji, ti lenuh, preudari njene poti in bodi moder,
7 Yango ezalaka na mokambi te, mokengeli te to mokonzi te;
ki nima ne vodnika, ne nadzornika ali ne vladarja,
8 ebongisaka bilei na yango na tango ya moyi makasi, ebombaka yango na tango ya kobuka mbuma.
svojo hrano si pripravlja poleti in svojo hrano zbira na žetvi.
9 Yo moto ya goyigoyi, okolala pongi kino tango nini? Kino tango nini okolamuka na pongi na yo?
Doklej boš spal, oh lenuh? Kdaj boš vstal iz svojega spanja?
10 Mwa pongi moke, mwa kopema moke, mwa kokanga maboko moke mpo na kolala
Še malo spanja, malo dremanja, malo prekrižanih rok za spanje,
11 mpe bobola ekoyela yo na pwasa lokola moleki nzela, mpe pasi ekoyela yo lokola moyibi.
tako bo tvoja revščina prišla kakor nekdo, ki se klati in tvoje pomanjkanje kakor oborožen človek.
12 Moto oyo atambolaka na lokuta na monoko azali moto ya Beliali, moto mabe:
Nespodobna oseba, zloben človek, ki hodi s kljubovalnimi usti,
13 Abetaka-betaka miso, apesaka bilembo na makolo na ye mpe alobaka na nzela ya bilembo ya misapi;
mežika s svojimi očmi, govori s svojimi stopali, uči s svojimi prsti.
14 azalaka na makanisi mabe kati na motema na ye, asalaka tango nyonso mabongisi ya mabe mpe alukaka kaka tango nyonso makelele.
Kljubovalnost je v njegovem srcu, nenehno snuje vragolijo, seje neenotnost.
15 Yango wana, pasi ekoyela ye na pwasa, akobukana mbala moko, mpe kisi ya kobikisa ye ekozala te.
Zato bo njegova katastrofa prišla nenadoma, nenadoma bo zlomljen brez zdravila.
16 Yawe ayinaka makambo wana motoba; mpe makambo oyo sambo ezali mabe penza na miso na Ye:
Teh šest stvari sovraži Gospod; da, sedem mu jih je ogabnost:
17 Kodongola, lolemo ya lokuta, maboko oyo ebomaka moto oyo asali mabe te,
ponosen pogled, lažniv jezik in roke, ki prelijejo nedolžno kri,
18 motema oyo ekanisaka mabongisi ya mabe, makolo oyo epotaka mbangu na mabe,
srce, ki snuje zlobne zamisli, stopala, ki so nagla v teku k vragoliji,
19 motatoli mabe oyo alobaka lokuta mpe moto oyo alukaka makelele kati na bandeko.
kriva priča, ki govori laži in kdor seje neenotnost med brati.
20 Mwana na ngai, batela mibeko ya tata na yo mpe kosundola te mateya ya mama na yo.
Moj sin, drži se zapovedi svojega očeta in ne zapusti postave svoje matere.
21 Kanga yango tango nyonso na motema na yo, lata yango na kingo na yo.
Nenehno si ju privezuj na svoje srce in zavezuj si ju okoli svojega vratu.
22 Pamba te ekolakisa yo nzela tango okokende na mobembo, ekobatela yo tango okolala pongi mpe ekosolola na yo tango okolamuka.
Kadar greš, te bo vodila, kadar spiš, te bo obvarovala in kadar se zbudiš, se bo pogovarjala s teboj.
23 Mibeko ezali mwinda, mateya ezali pole, makebisi mpe pamela ezali nzela ya bomoi,
Kajti zapoved je svetilka; in postava je svetloba in graje poučevanja so pot življenja,
24 mpo na kobatela yo mosika ya mwasi ya ndumba, mosika ya lokuta ya lolemo ya mwasi ya mopaya.
da te obvarujejo pred zlo žensko, pred priliznjenim jezikom tuje ženske.
25 Kotika te ete motema na yo elula kitoko na ye, mpe miso na ye ekweyisa yo.
V svojem srcu si ne požêli njene lepote niti naj te ona ne ujame s svojimi vekami.
26 Pamba te likolo ya mwasi ya ndumba, okoki kobungisa ezala eteni na yo ya lipa, mpe mwasi ya libala akoki kobebisa bomoi ya motuya.
Kajti s pomočjo vlačugarske ženske je mož priveden do koščka kruha in zakonolomka bo lovila dragoceno življenje.
27 Boni, moto akoki solo kozika moto, bongo bilamba na ye ezika te?
Mar lahko človek vzame ogenj v svoje naročje in njegova oblačila ne bodo ožgana?
28 Moto akoki solo kotambola na likolo ya makala ya moto, bongo makolo na ye ezika te?
Mar lahko kdo hodi po žerjavici in njegova stopala ne bodo opečena?
29 Boye, moto nyonso oyo akosangisa nzoto na mwasi ya ndeko na ye akozanga te kozwa etumbu.
Tako kdor hodi k ženi svojega soseda, kdorkoli se je dotika, ne bo nedolžen.
30 Kotiola moyibi te soki ayibi mpo ete azali na nzala mpe azangi eloko ya kolia.
Ljudje ne prezirajo tatu, če krade, da zadovolji svojo dušo, kadar je lačen,
31 Kasi soki bakangi ye, akozongisa mbala sambo, akopesa biloko nyonso ya ndako na ye.
toda če je najden, naj povrne sedemkratno; izročil bo vse imetje svoje hiše.
32 Mobali oyo asalaka ekobo na mwasi ya moninga azali lokola moto oyo azangi mayele; kosala ekobo ya boye ezali nde komiboma;
Toda kdorkoli z žensko zagreši zakonolomstvo, nima razumevanja. Tisti, ki to počne, uničuje svojo lastno dušo.
33 akobuka lokola mbuma: minyoko mpe kosambwa; bongo soni na ye ekosila te.
Prejel bo rano in nečast in njegova graja ne bo izbrisana.
34 Pamba te zuwa epelisaka kanda makasi kati na mobali, mpe akozala na mawa te na mokolo oyo akozongisa mabe na mabe;
Kajti ljubosumje je bes moškega, zato ne bo prizanesel na dan maščevanja.
35 akotikala kondima ata lifuti moko te mpo ete akoka kolimbisa, mpe akoboya yango ata soki babakisi bakado.
Ne bo se ozrl na kakršnokoli odkupnino niti ne bo zadovoljen počival, čeprav mu daješ mnogo daril.
