Masese 31
1 Maloba ya mokonzi Lemweli, mateya oyo mama na ye ateyaki ye:
Besede kralja Lemuéla, prerokba, katero ga je učila njegova mati.
2 Eh mwana na ngai ya mobali, mwana oyo abimi na libumu na ngai, mwana mobali oyo nalapelaka ndayi:
Kaj, moj sin? In kaj, sin moje maternice? In kaj, sin mojih zaobljub?
3 Kosilisa makasi na yo na basi te, komitika te na basi oyo bapengwisaka bakonzi!
Svoje moči ne daj ženski niti svojih poti tistim, ki uničujejo kralje.
4 Eh Lemweli, ebongi te mpo na bakonzi; te, ebongi te mpo na bato minene kotuna: « Wapi masanga ya makasi? »
To ni za kralje, oh Lemuél, to ni za kralje, da pijejo vino niti za prince močna pijača,
5 Noki te soki bameli yango, bakobosana mibeko mpe bakokata na bosembo te makambo ya banyokolami.
da ne bi pili in pozabili postave in izkrivili sodbo kateregakoli izmed prizadetih.
6 Pesa masanga ya makasi epai ya bato oyo balingi kokufa, mpe vino epai ya bato oyo bazali kotungisama na motema.
Močno pijačo daj tistemu, ki je pripravljen, da propade in vino tistim, ki so potrtih src.
7 Tika bango bamela mpo ete babosana pasi na bango mpe batika kokanisa lisusu minyoko na bango.
Naj pije in pozabi svojo revščino in se nič več ne spominja svoje bede.
8 Fungola monoko na yo mpo na kolobela bato oyo bazali na makoki ya koloba te, mpe mpo na kolongisa bato oyo bazanga basungi.
Odpri svoja usta za nemega v imenu vseh takšnih, ki so določeni k uničenju.
9 Fungola monoko na yo mpe sambisa na bosembo, bundela babola mpe bato oyo bakelela.
Odpri svoja usta, sodi pravično in zagovarjaj pravdo ubogega in pomoči potrebnega.
10 Nani akoki komona mwasi ya lokumu? Azali na motuya koleka babiju ya talo.
Kdo lahko najde vrlo žensko? Kajti njena vrednost je daleč nad rubini.
11 Mobali na ye atielaka ye motema mpe azangaka te biloko ya motuya.
Srce njenega soproga varno zaupa vanjo, tako da ne bo imel nobene potrebe po plenu.
12 Tango nyonso ya bomoi na ye, apesaka mobali na ye esengo, kasi mawa te;
Delala mu bo dobro in ne zla vse dni svojega življenja.
13 alukaka bapwale ya meme mpe basinga ya lino, bongo maboko na ye etongaka yango na esengo.
Išče volno in lan in voljno dela s svojimi rokami.
14 Azali lokola masuwa ya bato ya mombongo, akendaka koluka bilei na ye mosika;
Podobna je trgovčevim ladjam, svojo hrano prinaša od daleč.
15 alamukaka wana butu ezali nanu, abongisaka bilei mpo na ndako na ye mpe akabolelaka basali na ye ya basi misala.
Tudi vstaja, ko je še noč in daje hrano svoji družini ter obrok svojim deklam.
16 Soki asepeli na elanga, asombaka yango; mpe na mbuma ya misala na ye, alonaka elanga ya vino.
Prouči polje in ga kupuje; s sadom svojih rok zasadi vinograd.
17 Akangaka loketo na ye makasi mpe akembisaka maboko na ye na mosala.
Svoja ledja opasuje z močjo in utrjuje svoje lakte.
18 Amonaka ete mombongo na ye etambolaka malamu; mpe kino na butu, mwinda na ye ekokufa te.
Zaznava, da je njeno trgovanje dobro, njena sveča ponoči ne ugasne.
19 Maboko na ye esimbaka mitonga oyo batongelaka, mpe misapi na ye etongaka bilamba.
Svoje roke polaga k vretenu in njene roke držijo preslico.
20 Afungolaka loboko na ye mpo na kokabela babola, mpe asembolaka yango mpo na kosunga bato bakelela.
Svojo roko izteguje k ubogemu; da, svoji roki izteguje pomoči potrebnemu.
21 Tango mvula ya pembe ekitaka, abangaka eloko moko te mpo na ndako na ye, pamba te bato nyonso kati na ndako na ye balataka bilamba ya malili.
Ne boji se snega za svojo družino, kajti vsa njena družina je oblečena s škrlatom.
22 Asalaka babulangeti mpo na mbeto na ye mpe alataka bilamba na ye ya lino ya kitoko mpe ya motane.
Sama izdeluje pokrivala iz tapiserije, njeno oblačilo sta svila in škrlat.
23 Bapesaka mobali na ye lokumu, na ekuke ya engumba, tango avandaka elongo na bakambi ya mokili.
Njen soprog je poznan v velikih vratih, ko sedi med starešinami dežele.
24 Asalaka bilamba ya lino mpe atekaka yango, asalaka mombongo ya mikaba.
Ona izdeluje tanko laneno platno in ga prodaja in pasove dostavlja trgovcu.
25 Alataka lokola elamba: molende na mosala mpe lokumu; mikolo ya lobi ebangisaka ye te, asekaka nde yango.
Moč in spoštovanje sta njeno oblačilo in veselila se bo v času, ki pride.
26 Alobaka na bwanya, mpe lolemo na ye epesaka malakisi na bolingo.
Svoja usta odpira z modrostjo in na njenem jeziku je postava prijaznosti.
27 Azalaka na bokebi na makambo nyonso oyo elekaka na ndako na ye, mpe aliaka lipa na bogoyigoyi te.
Dobro gleda na poti svoje družine in ne jé kruha brezdelja.
28 Bana na ye bakotelema mpo na kokumisa ye, mpe tala ndenge mobali na ye mpe akumisaka ye:
Njeni otroci vstanejo in jo kličejo blagoslovljena, tudi njen soprog in jo hvali.
29 « Basi ebele basalaka makambo ya lokumu; kasi yo, oleki bango nyonso! »
Mnoge hčere so storile krepostno, toda ti jih prekašaš vse.
30 Bonzenga ya elongi ekosaka, mpe kitoko ya nzoto ezalaka pamba; kasi mwasi oyo atosaka Yawe, ye nde abongi na lokumu.
Naklonjenost je varljiva in lepota je prazna, toda ženska, ki se boji Gospoda, bo hvaljena.
31 Bopesa ye bambuma ya misala na ye! Tika ete bapesa ye lokumu, na bikuke ya engumba, mpo na misala nyonso oyo asalaka!
Dajte ji od sadu njenih rok in naj jo njena lastna dela hvalijo v velikih vratih.
