Masese 24
1 Kolulaka te bato oyo basalaka mabe mpe kolukaka te kozala elongo na bango,
Ne bodi nevoščljiv zlobnim niti si ne želi biti z njimi.
2 pamba te mitema na bango ekanisaka kaka kosala mabe, mpe bibebu na bango eyeisaka kaka mobulu soki elobi.
Kajti njihovo srce razmišlja uničenje in njihove ustnice govorijo o vragoliji.
3 Ndako etongamaka na nzela ya bwanya, mpe elendisamaka na nzela ya mayele.
Z modrostjo je hiša zgrajena in z razumevanjem je utrjena
4 Bashambre ekotondisama na biloko nyonso ya talo mpe ya kitoko na nzela ya boyebi.
in po spoznanju bodo sobe napolnjene z vsemi dragocenimi in prijetnimi bogastvi.
5 Moto ya bwanya atondi na nguya, moto oyo azalaka na boyebi alendisaka nguya na ye.
Moder človek je močan, da, človek spoznanja povečuje moč.
6 Pamba te kolonga na etumba esengaka bwanya, mpe lobiko ezalaka kati na motango ebele ya bapesi toli.
Kajti po modrem nasvetu boš vojskoval svojo vojno, in v množici svetovalcev je varnost.
7 Bwanya ezalaka likolo mingi mpo na zoba, yango wana azalaka te na likambo ya koloba kati na mayangani oyo esalemaka pembeni ya ekuke.
Modrost je za bedaka previsoka, on svojih ust ne odpira v velikih vratih.
8 Moto oyo asalaka mabongisi ya kosala mabe akokende sango lokola moteki baninga.
Kdor snuje delati zlo, bo imenovan [za] pogubno osebo.
9 Mabongisi ya bozoba ezali masumu, mpe bato bayinaka motioli.
Misel nespametnosti je greh in posmehljivec je ogabnost ljudem.
10 Soki omilembisi na mokolo ya pasi, makasi na yo ekozala pamba.
Če na dan nadloge slabiš, je tvoja moč majhna.
11 Kangola bato oyo bazali komema bango na kufa, mpe bikisa bato oyo bazali kokende na kufa lokola bato oyo balangwe masanga.
Če opustiš osvoboditi tiste, ki so potegnjeni v smrt in tiste, ki so pripravljeni, da bodo umorjeni,
12 Soki olobi: « Tala, toyebaki likambo moko te kati na makambo oyo nyonso; » boni, Ye oyo amekaka mitema asosolaka yango te? Ye oyo abatelaka molimo na yo ayebaka yango te? Afutaka te moto na moto kolanda misala na ye?
če rečeš: »Glej, tega nismo vedeli, « mar ne bo tisti, ki preudarja srce, to premislil? In tisti, ki varuje tvojo dušo, mar tega ne ve? Mar ne bo vsakemu človeku povrnil glede na njegova dela?
13 Mwana na ngai, lia mafuta ya nzoyi, pamba te ezalaka kitoko! Mwa ndambo ya mafuta ya nzoyi ekozala elengi na lolemo na yo.
Moj sin, jej med, ker je dober in satovje, ki je sladko tvojemu okusu.
14 Yeba lisusu ete bwanya ezali elengi mpo na molimo na yo; soki ozwi yango, yeba ete lobi na yo ekozala malamu, mpe elikya na yo ekozala ya pamba te.
Takšno bo spoznanje modrosti tvoji duši, ko jo najdeš, potem bo nagrada in tvoje pričakovanje ne bo prekinjeno.
15 Yo moto mabe, komeka te kotia mitambo kati na ndako ya moto ya sembo, mpe komeka te kopanza yango,
Ne preži v zasedi, oh zlobni človek, zoper prebivanje pravičnega, ne pokvari njegovega počivališča,
16 pamba te ata soki moto ya sembo akweyi mbala sambo, akotelema kaka; nzokande pasi ekweyisaka moto mabe.
kajti pravičen človek pade sedemkrat in ponovno vstane, toda zlobni bo padel v vragolijo.
17 Soki monguna na yo akweyi, kosepela te; mpe soki apengwi, tika ete motema na yo esepela te;
Ne veseli se, kadar tvoj sovražnik pada in naj tvoje srce ne bo veselo, ko se spotika,
18 noki te Yawe akomona, akosepela te mpe akokitisela yo kanda na Ye.
da ne bi tega videl Gospod in ga to razžali in svoj bes odvrne od njega.
19 Kosilika te likolo ya bato oyo basalaka mabe, kolula te bato mabe;
Ne razburjaj se zaradi hudobnih ljudi niti ne bodi nevoščljiv na zlobne,
20 pamba te lobi ya malamu ekozala te mpo na moto oyo asalaka mabe, mpe mwinda ya bato mabe ekokufa.
kajti nobene nagrade ne bo za hudobnega človeka, sveča zlobnih bo ugasnjena.
21 Mwana na ngai, tosaka Yawe mpe mokonzi, kosanganaka te na batomboki,
Moj sin, boj se Gospoda in kralja in nič ne imej s tistimi, ki so nagnjeni k spremembi,
22 pamba te bango mibale bakoki kotindela batomboki pasi na pwasa. Bongo, nani ayebi pasi oyo bakoki kotinda?
kajti njihova katastrofa bo nenadoma vstala in kdo pozna njihov propad?
23 Makambo oyo mpe ezali toli ya bato ya bwanya: Kopona bilongi, kati na kosambisa, ezali malamu te.
Tudi te stvari pripadajo modremu. Ni se dobro ozirati na osebe na sodbi.
24 Moto oyo alobaka na moto mabe: « Ozali moto ya sembo, » bato bakolakela ye mabe, mpe bikolo ekotombokela ye.
Kdor zlobnemu pravi: »Ti si pravičen, « njega bo ljudstvo preklinjalo, narodi ga bodo prezirali,
25 Kasi bato oyo bapamelaka moto mabe bakozala malamu mpe lipamboli ekozala likolo na bango.
toda tistim, ki ga oštevajo, bo veselje in nadnje bo prišel dober blagoslov.
26 Eyano ya solo ezali lokola beze ya bibebu.
Vsak človek bo poljubil ustnice tistega, ki daje pravilen odgovor.
27 Bongisa libanda ya mosala na yo, bongisa bilanga na yo, bongo na sima, tonga ndako na yo.
Pripravi svoje delo zunaj in pripravi, [da] ti ustreza na polju in potem zgradi svojo hišo.
28 Kotatola na pamba te mpo na kosala moninga na yo mabe; mpo na nini olingi kosalela bibebu na yo na lokuta?
Ne bodi brez razloga priča zoper svojega bližnjega in s svojimi ustnicami ne zavajaj.
29 Kolobaka te: « Nakosala ye ndenge asali ngai, nakozongisela ye kolanda makambo oyo ye asali. »
Ne reci: »Tako mu bom storil, kakor je on storil meni. Človeku bom povrnil glede na njegovo delo.«
30 Nalekaki pembeni ya elanga ya moto ya goyigoyi, mpe pembeni ya elanga ya vino ya moto oyo azangi mayele;
Šel sem mimo polja lenega in mimo vinograda človeka brez razumevanja
31 bongo, tala ndenge etondi na banzube, tala ndenge matiti mabe ezipi yango, mpe mir na yango ya mabanga ebukani.
in glej, vse je bilo preraslo s trnjem in koprive so pokrile njegovo obličje in njegov kamniti zid je bil porušen.
32 Tango natiaki makanisi na ngai kati na makambo oyo namonaki, nazwaki mayele oyo:
Potem sem videl in to dobro preudaril, pogledal sem na to in prejel poučevanje.
33 mwa pongi moke, mwa kopema moke, mwa kokanga maboko moke mpo na kolala,
Še malo spanja, malo dremanja, malo prekrižanih rok za spanje,
34 bobola ekoyela yo na pwasa lokola moleki nzela, mpe pasi ekoyela yo lokola moyibi.
tako bo tvoja revščina prišla kakor nekdo, ki se klati in tvoja potreba kakor oborožen človek.
