Masese 23
1 Soki ovandi mpo na kolia mesa moko elongo na mokonzi, tala malamu moto oyo azali liboso na yo.
Kadar sedeš, da ješ z vladarjem, marljivo preudari, kaj je pred teboj
2 Tia mbeli na mongongo na yo soki ozalaka lokoso.
in si nastavi nož na vrat, če si požrešen človek.
3 Kolula te bilei na ye ya kitoko, pamba te, tango mosusu, ezali na yango bololo.
Ne bodi željan njegovih slaščic, kajti le-te so varljiva hrana.
4 Koboma nzoto te mpo na koluka kozwa bomengo, kotia mayele na yo te kati na yango.
Ne trudi se biti bogat, odnehaj od svoje lastne modrosti.
5 Tango okobwaka miso na ngambo ya bomengo, ekobunga, pamba te ezalaka na mapapu mpe epumbwaka na likolo makasi lokola mpongo.
Hočeš postaviti svoje oči na tisto, česar ni? Kajti bogastva sebi zagotovo delajo peruti; odletijo proč kakor orel proti nebu.
6 Kolia te bilei ya moto oyo azali kotala yo na miso mabe mpe kolula te bilei na ye ya kitoko,
Ne jej kruha tistega, ki ima zlobno oko niti si ne želi njegovih okusnih jedi,
7 pamba te azalaka ndenge makanisi ya motema na ye ezali. Alobaka: « Lia mpe mela, » kasi motema na ye ezali elongo na yo te.
kajti kakor misli v svojem srcu, takšen je: »Jej in pij, « ti pravi, toda njegovo srce ni s teboj.
8 Okosanza eteni oyo oliaki, mpe maloba na yo ya kitoko ekokende pamba.
Košček, ki si ga pojedel, boš izbljuval in izgubil svoje sladke besede.
9 Kolobaka na zoba te, pamba te akotiola bwanya ya maloba na yo.
Ne govori v ušesa bedaka, kajti preziral bo modrost tvojih besed.
10 Kozongisa te na sima mondelo ya kala mpe kokota te na bilanga ya bana bitike,
Ne odstrani starega mejnika in ne vstopaj na polja osirotelih,
11 pamba te Molobeli na bango azalaka makasi, akozwa makambo na bango na maboko mpo na kotelemela yo.
kajti njihov odkupitelj je mogočen, zoper tebe bo zagovarjal njihovo pravdo.
12 Tika ete motema na yo endimaka kotosa mibeko, mpe matoyi na yo eyokaka maloba ya boyebi!
Svoje srce usmeri k poučevanju in svoja ušesa k besedam spoznanja.
13 Kozangisa te kopesa mwana etumbu; soki obeti ye fimbu, akokufa te.
Ne zadržuj grajanja pred otrokom, kajti če ga udariš s šibo, ne bo umrl.
Udaril ga boš s šibo, njegovo dušo pa boš rešil pred peklom. (Sheol h7585)
15 Mwana na ngai, soki motema na yo ezali na bwanya, motema na ngai ekozala na esengo.
Moj sin, če bo tvoje srce modro, se bo moje srce veselilo, celo moje.
16 Solo, bomoto na ngai nyonso ekotonda na esengo, soki bibebu na yo elobi makambo ya sembo.
Da, moja notranjost se bo veselila, ko tvoje ustnice govorijo prave besede.
17 Tika ete motema na yo elulaka te bato ya masumu, kasi zalaka tango nyonso na posa makasi ya kotosa Yawe;
Naj tvoje srce ne zavida grešnikom, temveč sam bodi ves dan v strahu Gospodovem.
18 pamba te suka na yo ekozala solo malamu mpe elikya na yo ekozala ya pamba te.
Kajti zagotovo je konec, in tvoje pričakovanje ne bo odrezano.
19 Mwana na ngai, yoka mpe zala na bwanya, batela motema na yo kati na nzela ya sembo.
Prisluhni, ti, moj sin in bodi moder in svoje srce usmerjaj na poti.
20 Kozala esika moko te na balangwi masanga to na bato ya lokoso,
Ne bodi med vinskimi bratci, med upornimi jedci mesa,
21 pamba te balangwi masanga mpe bato na lokoso bakomaka babola, mpe bogoyigoyi ekolatisa bango bilamba epasuka.
kajti pijanec in požeruh bosta prišla k revščini, in zaspanost bo človeka oblekla s cunjami.
22 Yokela tata oyo aboti yo, mpe kotiola mama na yo te ata soki anuni.
Prisluhni svojemu očetu, ki te je zaplodil in ne preziraj svoje matere, ko je stara.
23 Luka bosolo, kasi koteka yango te; sala se bongo na bwanya, na mateya mpe na mayele.
Kupi resnico in je ne prodaj, tudi modrost, poučevanje in razumevanje.
24 Tata ya moto ya sembo akozala na esengo mingi, mpe moto oyo abota mwana ya bwanya akosepela kati na ye.
Oče pravičnega se bo silno veselil in kdor je zaplodil modrega otroka, bo zaradi njega imel veselje.
25 Tika ete tata na yo mpe mama na yo basepela! Tika ete mama oyo abota yo azala na esengo!
Tvoj oče in tvoja mati bosta vesela in tista, ki te je nosila, se bo veselila.
26 Mwana na ngai ya mobali, pesa ngai motema na yo, mpe tika ete miso na yo esepela na nzela na ngai!
Moj sin, daj mi svoje srce in naj tvoje oči opazujejo moje poti.
27 Pamba te mwasi ya ndumba azali lokola libulu ya monene, mpe mwasi ya mopaya azali lokola libulu ya mozindo.
Kajti vlačuga je globok jarek; in tuja ženska je tesna jama.
28 Mwasi ya ndumba atelemaka na ekenge lokola moyibi mpe akomisaka mibali bazoba koleka.
Prav tako preži, kakor za plenom in povečuje prestopnike med možmi.
29 Mpo na nani: « Ah ngai, mawa! » Mpo na nani: « Eh! » Mpo na nani koswanaswana? Mpo na nani kolelalela? Mpo na nani kowelana ezanga tina? Mpo na nani kotelisa miso?
Kdo ima gorje? Kdo ima bridkost? Kdo ima spore? Kdo ima blebetanje? Kdo ima rane brez razloga? Kdo ima rdečino oči?
30 Mpo na bato oyo bawumelaka liboso ya masanga ya vino, mpo na bato oyo bamelaka masanga ya makasi.
Tisti, ki se dolgo zadržujejo pri vinu; gredo, da iščejo mešano vino.
31 Kotalaka te masanga ya vino tango ezali motane, tango ezali kongala kati na kopo mpe kokita na pete na mongongo.
Ne glej na vino, kadar je rdeče, kadar daje svojo barvo v čaši, ko jo pravilno primakneš k sebi.
32 Na suka na yango, ekoswa yo lokola nyoka mpe ekotia yo minu lokola etupa.
Nazadnje udari kakor kača in piči kakor gad.
33 Miso na yo ekomona biloko na ndenge ya kokamwa, mpe motema na yo ekobimisa makambo ya bozoba.
Tvoje oči bodo zagledale tujo žensko in tvoje srce bo izreklo sprevržene stvari.
34 Boye, okokoma lokola moto oyo alali kati na ebale monene, mpe lokola moto oyo alali na songe ya nzete ya molayi.
Da, ti boš kakor tisti, ki se uleže na sredo morja ali kakor kdor leži na vrhu jambora.
35 Okoloba: « Babeti ngai, kasi nazali koyoka pasi te; babeti ngai fimbu, kasi nazali koyoka eloko te! Tango nini nakolamuka? Nakozongela lisusu komela vino. »
»Udarili so me, « boš rekel in »nisem bil bolan, pretepli so me, pa tega nisem čutil, kdaj se bom prebudil? Ponovno ga bom poiskal.«
