Luka 20
1 Mokolo moko, wana Yesu azalaki koteya bato kati na lopango ya Tempelo mpe kosakola Sango Malamu, bakonzi ya Banganga-Nzambe, balakisi ya Mobeko mpe bakambi ya bato babimelaki Ye;
In zgodí se enega tistih dnî, ko je učil ljudstvo v tempeljnu in je oznanjeval evangelj, pridejo véliki duhovni in pismarji s starešinami,
2 balobaki na Ye: — Yebisa biso, na kombo ya bokonzi nini ozali kosala biloko oyo? Nani apesi yo bokonzi yango?
In rekó mu, govoreč: Povej nam, s kakošno oblastjo to delaš, ali kdo ti je dal to oblast?
3 Yesu azongisaki: — Ngai mpe, nazali kotuna bino motuna moko. Boyebisa Ngai:
Odgovarjajoč pa, reče jim: Vprašal bom tudi jaz vas eno besedo, in povejte mi:
4 Libatisi ya Yoane ewutaki na Nzambe to ewutaki na bato?
Krst Janezov je li bil z neba, ali od ljudî?
5 Bakomaki kokabola makanisi bango na bango: « Soki tolobi: ‹ Ewutaki na Nzambe, › akotuna biso lisusu: ‹ Bongo mpo na nini bondimaki Ye te? ›
A oni so pomišljevali v sebi govoreč: Če rečemo: Z neba, poreče: Za kaj mu torej niste verovali?
6 Soki mpe tolobi: ‹ Ewutaki na bato, › bato nyonso bakobamba biso mabanga, pamba te bandimaka ete Yoane azalaki mosakoli. »
Če pa rečemo: Od ljudî, vse ljudstvo nas bo kamenjalo: kajti prepričano je, da je bil Janez prerok.
7 Boye, bazongisaki: — Toyebi te epai wapi ewutaki.
Ter odgovoré, da ne vedó, odkod.
8 Yesu alobaki: — Ngai mpe, nakoyebisa bino te soki na kombo ya bokonzi nini nazali kosala makambo yango.
Pa jim Jezus reče: Tudi jaz ne bom povedal vam, s kakošno oblastjo to delam.
9 Sima, Yesu alobaki na bato lisese oyo: — Moto moko alonaki elanga ya vino, apesaki yango epai ya basali bilanga mpo ete bafutelaka yango, mpe akendeki mobembo ya tango molayi.
A ljudstvu začne praviti tole priliko: Neki človek je zasadil vinograd, in dal ga je vinogradnikom v najem, in odpotoval je na veliko časa.
10 Tango eleko ya kobuka bambuma ekokaki, atindaki mosali moko epai ya bafuteli elanga mpo ete bapesa ye ndambo ya bambuma kowuta na elanga ya vino. Kasi bafuteli elanga babetaki ye mpe bazongisaki ye maboko pamba.
In o svojem času pošlje k vinogradnikom hlapca, naj mu dadó od sadú vinogradovega; a vinogradniki ga pretepó, in odpošljejo praznega.
11 Atindaki mosali mosusu; kasi ye mpe, babetaki ye, bafingaki ye mpe bazongisaki ye maboko pamba.
In zopet pošlje drugega hlapca; a oni tudi tega pretepó, in zasramoté, in odpošljejo praznega.
12 Atindaki lisusu mosali ya misato; ye mpe, bazokisaki ye mpe babwakaki ye libanda ya elanga.
In zopet pošlje tretjega: in oni tudi tega ranijo, in izženó.
13 Bongo nkolo elanga ya vino amilobelaki: « Nasala nini? Nakotinda kaka mwana na ngai ya mobali, oyo nalingaka mingi; tango mosusu, bakotosa ye. »
Tedaj reče gospodar vinograda: Kaj bom storil? Poslal bom sina svojega ljubljenega; ko bodo tega videli, ne mara, da se bodo bali.
14 Kasi tango bafuteli elanga bamonaki ye, balobanaki bango na bango: « Tala mokitani ya libula! Toboma ye mpo ete libula ekoma ya biso! »
Ko ga pa vinogradniki ugledajo, posvetovali so se med seboj, govoreč: Ta je dedič; pridite, ubijmo ga, da bo dedovina naša.
15 Boye babwakaki ye na libanda ya elanga ya vino mpe babomaki ye. Nkolo elanga ya vino akosala bango nini?
In vržejo ga ven iz vinograda, in ubijejo. Kaj jim bo torej gospodar vinograda storil?
16 Akoya ye moko, akoboma bafuteli elanga mpe akopesa elanga yango ya vino epai ya bato mosusu. Tango bato bayokaki bongo, balobaki: — Te, ekoki kosalema te!
Prišel bo, in pogubil bo vinogradnike té, in dal bo vinograd drugim. Ko so pa to slišali, rekó: Bog ne daj!
17 Kasi Yesu atalaki bango mpe alobaki: — Bongo makambo oyo ekomama elakisi nini: « Libanga oyo batongi ndako babwakaki ekomi libanga ya songe ya ndako? »
On pa pogledavši na-nje, reče: Kaj je torej to, kar je pisano: "Kamen, kterega so zidarji zavrgli, on je postal glava oglu?"
18 Moto nyonso oyo akokweya na likolo ya libanga yango akobukana ndambo na ndambo; moto oyo libanga yango ekokweyela, ekopanza ye.
Vsak, kdor pade na ta kamen, razbil se bo; na kogar pa on pade, razdrobil ga bo.
19 Kaka na tango yango, balakisi ya Mobeko mpe bakonzi ya Banganga-Nzambe balukaki nzela ya kokanga Yesu, pamba te bayebaki ete alobi lisese yango mpo na bango; kasi babangaki bato.
In iskali so véliki duhovni in pismarji, da bi položili na-nj roke v ta čas; ali zbojé se ljudstva: kajti spoznali so, da je za-nje povedal to priliko.
20 Kobanda na tango wana, bakomaki kolandela Yesu, mpe batindaki banongi oyo bazalaki komilakisa lokola bato ya sembo, mpo na kokanga Ye na maloba na Ye mpe kokaba Ye na maboko ya basambisi mpe ya moyangeli.
In pazeč na-nj, pošljejo prežuhe, kteri naj bi se hlinili pravične, da bi ga vjeli v besedi in ga po tem izročili gosposki in oblasti poglavarjevej.
21 Banongi yango batunaki Yesu: — Moteyi, toyebi ete olobaka mpe oteyaka makambo ya sembo, mpe oponaka bilongi te, kasi oteyaka na bosolo nzela ya Nzambe.
In vprašajo ga, govoreč: Učenik, vémo, da prav govoriš in učiš, in ne gledaš na lice, nego v resnici pot Božjo učiš:
22 Boni, ezali sembo mpo na biso kofuta mpako epai ya Sezare to te?
Smemo li cesarju davek dajati, ali ne?
23 Kasi Yesu asosolaki mayele mabe na bango mpe alobaki na bango:
Spoznavši pa njih zvijačo, reče jim: Kaj me izkušate?
24 — Bolakisa Ngai mbongo moko ya ebende. Elilingi mpe makomi oyo batobola na mbongo oyo, ezali ya nani? Bazongisaki: — Ya Sezare!
Pokažite denar. Čegavo podobo ima in napis? Odgovarjajoč pa rekó: Cesarjevo.
25 Yesu alobaki na bango: — Boye bopesa na Sezare, oyo ezali ya Sezare; mpe na Nzambe, oyo ezali ya Nzambe!
A on jim reče: Dajte tedaj, kar je cesarjevega, cesarju, a kar je Božjega, Bogu.
26 Balongaki te kokanga Ye na nzela ya makambo oyo alobaki liboso ya bato; mpe lokola bakamwaki eyano na Ye, bavandaki nye.
In niso mogli besede njegove zavreči pred ljudstvom; in začudijo se odgovoru njegovemu, in umolknejo.
27 Ndambo ya Basaduseo, oyo balobaka ete lisekwa ezali te, bayaki epai ya Yesu mpo na kotuna Ye motuna oyo:
Pristopivši pa nekteri od Saducejev, kteri pravijo, da ni vstajanja, vprašajo ga,
28 — Moteyi, Moyize atikela biso mobeko oyo kati na makomi: « Soki mobali moko akufi, atiki mwasi kasi bana te, ndeko na ye ya mobali asengeli kobala mwasi oyo akufisi mobali mpo ete abotela ndeko oyo asili kokufa bana. »
Govoreč: Učenik! Mojzes nam je napisal, da če komu umrè brat, kteri ima ženo, in on brez otrók umrè, naj vzeme brat njegov ženo, in vzbudí seme bratu svojemu.
29 Nzokande, azalaki na bandeko mibali sambo. Ndeko ya liboso abalaki mwasi yango mpe akufaki, kasi abotaki bana te.
Bilo je pa sedem bratov. In prvi je vzel ženo, in umrl je brez otrók;
30 Ndeko ya mibale abalaki mwasi yango kaka;
In vzel je ženo drugi, in tudi ta je umrl brez otrók.
31 sima na ye, ndeko ya misato. Esalemaki kaka bongo kino na ndeko oyo ya sambo: bandeko nyonso sambo bakufaki, batikalaki kobota bana te.
In vzel jo je tretji; in tako tudi vseh sedem: in niso pustili otrók, in pomrli so.
32 Sima na bango nyonso, mwasi yango mpe akufaki.
A naposled za vsemi umrla je tudi žena.
33 Sik’oyo, na mokolo oyo bato bakosekwa kati na bakufi, mwasi yango akozala mwasi ya nani, pamba te bandeko mibali nyonso sambo babalaki ye?
O vstajanji torej, čegava od njih bo žena! kajti sedem jo jih je imelo za ženo.
In odgovarjajoč, reče jim Jezus: Sinovi tega sveta se ženijo in možé; (aiōn g165)
35 kasi bato oyo bakomonana ete bakoki mpo na kosekwa kati na bakufi mpe kobika bomoi kati na mokili oyo ezali koya, bakobala te (aiōn g165)
Ali ti, kteri bodo vredni, da zadobé drugi svet, in da vstanejo od mrtvih, ne bodo se ženili ne možile, (aiōn g165)
36 mpe bakokufa lisusu te, pamba te bazali lokola ba-anjelu. Bazali bana na Nzambe mpo ete basekwi kati na bakufi.
Ker tudi umreti ne morejo več: enaki so namreč angeljem, in sinovi so Božji, ko so sinovi vstajanja.
37 Moyize atalisaki polele ete bakufi bakosekwa; pamba te, kati na eteni oyo ezali kolobela nzete oyo ezalaki kopela moto kasi ezalaki kozika te, abengaki Nkolo « Nzambe ya Abrayami, Nzambe ya Izaki, mpe Nzambe ya Jakobi. »
Da pa mrtvi vstajajo, pokazal je tudi Mojzes pri grmu, ko imenuje Gospoda "Boga Abrahamovega in Boga Izakovega in Boga Jakobovega."
38 Nzokande, Nzambe azali Nzambe ya bakufi te, kasi Nzambe ya bato ya bomoi; pamba te, mpo na Ye, bango nyonso misato bazali na bomoi.
Bog pa ni Bog mrtvih, nego živih; kajti njemu so vsi živi.
39 Ndambo ya balakisi ya Mobeko bazongisaki: — Moteyi, olobi malamu!
Odgovarjajoč pa nekterí od pismarjev, rekó: Učenik, dobro si povedal.
40 Mpe moko te amekaki lisusu kotuna Ye mituna.
In nič več ga niso smeli vpraševati.
41 Yesu mpe atunaki bango: — Mpo na nini balobaka ete Klisto azali mwana ya Davidi?
Reče jim pa: Kako pravijo, da je Kristus sin Davidov?
42 Davidi, ye moko, alobaki boye kati na buku ya banzembo: « Nkolo alobaki na Nkolo na ngai: ‹ Vanda na ngambo ya loboko na Ngai ya mobali
In sam David pravi v bukvah psalmov: "Rekel je Gospod gospodu mojemu: Sédi meni na desno,
43 kino nakomisa banguna na Yo enyatelo makolo na Yo. › »
Dokler ne položim sovražnikov tvojih nogam tvojim za podnožje."
44 Davidi azali kobenga Klisto « Nkolo, » bongo ndenge nini akoki lisusu kozala mwana na ye?
David ga torej imenuje Gospoda, in kako je sin njegov?
45 Wana ebele ya bato bazalaki koyoka, Yesu alobaki na bayekoli na Ye:
A ko ga je vse ljudstvo poslušalo, reče učencem svojim:
46 — Bosala keba na balakisi ya Mobeko! Balingaka kotambola na banzambala ya milayi; balingaka ete bato bapesa bango mbote, na bisika oyo bato ebele bakutanaka; balingaka kovanda na bakiti ya liboso, kati na bandako ya mayangani; mpe na bisika ya lokumu, kati na bafeti;
Varujte se pismarjev, kteri hočejo v dolgih oblačilih hoditi, in ljubijo pozdrave po ulicah, in prve stole po shajališčih, in prve prostore na gostijah.
47 bayibaka biloko ya basi oyo bakufisa mibali mpe basalaka mabondeli ya milayi-milayi mpo na kokosa bato. Bakozwa etumbu oyo eleki makasi.
Kteri požirajo hiše vdovam, in na videz dolgo molijo: ti bodo prejeli ostrejo sodbo.
