< Luka 19 >
1 Yesu akotaki na engumba Jeriko, mpe azalaki kokatisa yango.
Y se fue a Jericó, y cuando pasaba por ahí,
2 Nzokande, ezalaki na moto moko kuna, kombo na ye « Zashe. » Azalaki mokonzi ya bafutisi mpako, mpe azalaki na bozwi ebele;
Un hombre, llamado Zaqueo, que era el principal recaudador de impuestos, y un hombre de riqueza,
3 azalaki na posa ya komona soki Yesu azali nani, kasi lokola azalaki mokuse, akokaki te komona Ye mpo ete bato bazalaki ebele penza.
Hizo todo lo posible por ver quién era Jesús, y no le fue posible, debido a la multitud de gente, porque él era un hombre de baja estatura.
4 Boye akimaki mbangu na liboso mpe amataki na nzete ya sikomori mpo na komona Yesu, pamba te Yesu akolekela na nzela wana.
Y se fue rápidamente delante de ellos y se subió a un árbol para verlo, porque él iba a pasar por allí.
5 Tango Yesu akomaki na esika yango, atombolaki miso mpe alobaki na ye: — Zashe, kita noki! Nasengeli kolala na ndako na yo lelo.
Y cuando Jesús llegó al lugar, mirando hacia arriba, le dijo: Zaqueo, date prisa y desciende, porque hoy voy a tu casa.
6 Mbala moko, Zashe akitaki mpe ayambaki Yesu na esengo.
Y descendió pronto, y lo tomó en su casa con alegría.
7 Tango bato nyonso bamonaki bongo, bakomaki koyimayima; bazalaki koloba: — Tala, akei kolala na ndako ya moto ya masumu!
Y cuando lo vieron, todos se enojaron, y dijeron: Se fue a la casa del pecador.
8 Kasi Zashe atelemaki mpe alobaki na Ye: — Nkolo, nazali kopesa, awa mpe sik’oyo, kati-kati ya biloko na ngai epai ya babola; mpe, soki nabotolaki biloko ya moto, nazali kozongisela ye yango mbala minei.
Y Zaqueo, que esperaba delante de él, dijo al Señor: Mira, Señor, la mitad de mis bienes los doy a los pobres, y si he defraudado a alguien, le devuelvo cuatro veces más.
9 Yesu alobaki na ye: — Lelo, lobiko eyei na ndako oyo, mpo ete ye mpe azali mwana ya Abrayami.
Y Jesús le dijo: Hoy ha venido la salvación a esta casa, porque aún él es hijo de Abraham.
10 Pamba te Mwana na Moto ayaki mpo na koluka mpe kobikisa bato oyo babunga.
Porque el Hijo del Hombre vino a buscar a los que estaban perdidos y a ser su Salvador.
11 Wana bazalaki koyoka makambo yango, Yesu akobaki koloba lisese moko, pamba te akomaki pene ya Yelusalemi, mpe mpo ete bato bakanisaki ete Bokonzi ya Nzambe elingi komimonisa kaka na tango yango.
Y mientras escuchaban estas palabras, les dijo otra historia, porque estaba cerca de Jerusalén y porque pensaban que él reino de Dios se iba a manifestar inmediatamente.
12 Boye Yesu alobaki: — Ezalaki na moto moko abotama na libota ya mbongo; akendeki na mokili moko ya mosika mpo ete bakomisa ye mokonzi mpe, sima na yango, akozonga.
Entonces dijo: Un hombre de gran alcurnia se fue a un país lejano para ser nombrado rey y volver.
13 Boye abengaki basali zomi kati na basali na ye mpe apesaki bango mbongo ya bibende zomi. Alobaki na bango: « Bosala mombongo na mbongo oyo kino tango nakozonga. »
Y envió a buscar a diez de sus siervos, y les dio diez minas, y les dijo: vende y compra con esto hasta que yo llegue.
14 Kasi bandeko na ye, bana mboka, bazalaki kolinga ye te; batindaki ndambo ya bato, sima na ye, mpo na koloba: « Toboyi ete moto oyo akoma mokonzi na biso. »
Pero su pueblo no le amaba, y envió tras él representantes, diciendo: No queremos a este hombre para nuestro gobernante.
15 Sima na ye kozwa bokonzi, azongaki na ekolo na ye mpe abengaki basali epai ya banani apesaki mbongo mpo na koyeba soki bazwi mileki boni na mbongo na ye.
Y cuando regresó, habiendo obtenido su reino, dio órdenes a aquellos siervos a quienes les había dado el dinero para que fueran a él, para que él pudiera tener una cuenta de lo que habían hecho.
16 Mosali ya liboso ayaki mpe alobaki: « Nkolo na ngai, mbongo na yo eboti mbongo ya bibende zomi lokola mileki. »
Y vino el primero delante de él, diciendo: Señor, tu mina ha hecho diez minas.
17 Nkolo alobaki na ye: « Osali malamu! Ozali mosali malamu! Mpo ete ozalaki sembo na likambo ya moke, nakokomisa yo moyangeli ya bingumba zomi. »
Y él le dijo: Bien has hecho, oh buen siervo: porque has sido fiel en lo poco, tendrás autoridad sobre diez ciudades.
18 Mosali ya mibale ayaki mpe alobaki: « Nkolo na ngai, mbongo na yo eboti mbongo ya bibende mitano lokola mileki. »
Y vino otro que decía: Tu mina ha ganado cinco minas.
19 Nkolo na ye azongisaki: « Nakokomisa yo moyangeli ya bingumba mitano. »
Y él dijo: Tú serás gobernador sobre cinco ciudades.
20 Mosali mosusu ayaki mpe alobaki: « Nkolo na ngai, tala mbongo na yo! Nabombaki yango malamu kati na eteni ya elamba.
Y vino otro que decía: Señor, aquí está tu mina, que yo guardo en un paño;
21 Nazalaki kobanga yo, pamba te ozalaka moto ya matata: ozwaka biloko oyo obombaki te mpe obukaka bambuma ya nkona oyo olonaki te. »
Porque tuve miedo de ti, porque eres un hombre duro; tomas lo que no pusiste, y cosechas lo que no sembraste.
22 Nkolo na ye azongisaki: « Mosali mabe! Nakopesa yo etumbu kolanda maloba na yo moko. Oyebaki ete nazali moto ya matata, ete nazwaka biloko oyo nabombaki te mpe nabukaka bambuma ya nkona oyo nalonaki te.
Y le dijo: Por las palabras de tu boca serás juzgado, siervo malo. Sabías que soy un hombre duro, tomando lo que no he puesto y recogiendo grano donde no he puesto semilla;
23 Bongo mpo na nini obombaki te mbongo na ngai kati na ndako ya misolo? Na bozongi na ngai, nalingaki kozwa yango elongo na mileki? »
¿Por qué, entonces, no depositaste mi dinero en un banco, para que cuando llegara lo recuperara con interés?
24 Bongo nkolo alobaki na bato oyo bazalaki wana: « Bobotola ye mbongo yango mpe bopesa yango na moto oyo azali na mbongo ya bibende zomi. »
Y dijo a los que estaban cerca: Quítale la mina, y dáselo al hombre que tiene diez.
25 Balobaki na ye: « Nkolo, azali na mbongo ya bibende zomi! »
Y le dicen: Señor, él tiene diez libras.
26 Nkolo azongisaki: « Nazali koloba na bino: na moto oyo azali na eloko, bakopesa ye lisusu; kasi na moto oyo azangi, bakobotola ye ata oyo azali na yango.
Y les digo que a todo el que tiene, se le dará más, pero al que no tiene, se le quitará lo que tiene.
27 Kasi banguna na ngai wana, oyo baboyaki ete nakoma mokonzi na bango, bomemela ngai bango awa mpe boboma bango na miso na ngai. »
Y en cuanto a los que estaban en mi contra, que no me querían por su gobernante, que vengan aquí y sean matados delante de mí.
28 Sima na Yesu koloba bongo, alekaki liboso mpo na kokende na Yelusalemi.
Y cuando hubo dicho esto, pasó delante de ellos y continuo y subió a Jerusalén.
29 Wana akomaki pene ya Betifaje mpe Betani, na ngomba oyo babengaka « ngomba ya banzete ya olive, » atindaki bayekoli mibale kati na bayekoli na Ye;
Y aconteció que cuando llegó cerca de Betfagé y de Betania, junto a la montaña que se llama la Montaña de las Olivas, envió a dos de los discípulos,
30 alobaki na bango: — Bokende na mboka oyo ezali liboso na bino. Tango kaka bokokota na mboka yango, bokomona mwana ya ane bakanga na singa, oyo moto ata moko te asila kosalela; bofungola yango mpe bomema yango awa.
diciendo: Id a la pequeña ciudad frente a ustedes, y al entrar. verás un pollino atado con una cuerda, en el que ningún hombre ha estado sentado alguna vez; suéltalo y tómalo.
31 Soki moto moko atuni bino: « Mpo na nini bozali kofungola yango? » Boloba na ye: « Nkolo azali na bosenga na yango. »
Y si alguien te dice: ¿Por qué lo llevas? di: El Señor lo necesita.
32 Bato oyo Yesu atindaki bakendeki mpe bamonaki yango ndenge kaka Yesu alobaki na bango.
Y aquellos a quienes envió se fueron, y fue como él dijo.
33 Wana bazalaki kofungola mwana yango ya ane, bankolo na yango batunaki bango: — Mpo na nini bozali kofungola mwana oyo ya ane?
Y cuando estaban sacando el pollino, los dueños de él les dijeron: ¿Por qué tomas el pollino?
34 Bazongisaki: — Nkolo azali na bosenga na yango.
Y ellos dijeron: El Señor lo necesita.
35 Bamemaki mwana yango ya ane epai ya Yesu, batandaki bilamba na bango na mokongo na yango, mpe Yesu avandaki na likolo na yango.
Y ellos lo llevaron a Jesús, y ellos pusieron sus túnicas sobre el asno, y Jesús subió a él.
36 Wana azalaki kokende, bato bazalaki kotanda bilamba na bango na nzela.
Y mientras él siguió su camino, la gente ponía sus ropas en el camino frente a él.
37 Mpe tango akomaki pene ya Yelusalemi, na esika oyo nzela ekita na ngomba ya banzete ya olive, ebele ya bayekoli babandaki kokumisa Nzambe, na esengo nyonso mpe na mongongo makasi mpo na bikamwa nyonso oyo bamonaki.
Y cuando llegó cerca del pie del monte de los Olivos, todos los discípulos a grandes voces alababan a Dios con gozo por todas las grandes obras que habían visto;
38 Bazalaki koloba: « Tika ete apambolama, mokonzi oyo ayei na Kombo ya Nkolo! Kimia kati na Likolo, mpe nkembo kati na bisika oyo eleki Likolo! »
Diciendo: Una bendición sobre el Rey que viene en el nombre del Señor; paz en el cielo y gloria en lo más alto.
39 Ndambo ya Bafarizeo, kati na ebele ya bato, balobaki na Yesu: — Moteyi, pamela bayekoli na Yo!
Y algunos de los fariseos del pueblo le dijeron: Maestro, haz que tus discípulos callen.
40 Yesu azongisaki: — Nazali koloba na bino: soki bango babateli kimia, mabanga ekoganga!
Y él dijo en respuesta, les digo, si estos hombres se callan, las mismas piedras estarán clamando.
41 Lokola akomaki pene ya Yelusalemi mpe amonaki engumba, alelaki mpo na yango
Cuando se acercó y vio la ciudad, se llenó de llanto por ella,
42 mpe alobaki: — Ah, soki kaka yo mpe oyebaki, na mokolo ya lelo, makambo oyo elingaki komemela yo kimia! Kasi sik’oyo, ezali ya kobombama mosika na miso na yo.
diciendo: ¡Si también tú conocieras hoy, las cosas que dan paz! pero ahora esto te está escondido para que no puedas verlo.
43 Mikolo ya pasi ekokomela yo, mikolo oyo banguna na yo bakotimola mabulu pembeni na yo, bakozingela yo mpe bakofinafina yo na bangambo nyonso;
Porque vendrá tiempo cuando tus atacantes te rodearán con una muralla, y te rodearán y te atacarán por todos lados,
44 bakobamba yo na mabele, yo mpe bato oyo bazali kati na lopango na yo, mpe bakotika ata libanga moko te na likolo ya libanga mosusu, pamba te oyebaki te tango oyo Nzambe ayaki epai na yo.
Y te destruirán por completo, y a tus hijos contigo; y no habrá una piedra sobre otra, porque no reconociste el tiempo de la visitación divina.
45 Yesu akotaki kati na lopango ya Tempelo mpe abandaki kobengana bato oyo bazalaki koteka biloko kuna; alobaki na bango:
Y él entró en el Templo y sacó a los que comerciaban allí,
46 — Ekomama: « Ndako na Ngai ekozala Ndako ya losambo; » kasi bino, bokomisaki yango penza nganda ya miyibi!
Diciéndoles: Se ha escrito: Mi casa será una casa de oración, pero tú la has hecho una cueva de ladrones.
47 Yesu azalaki koteya mikolo nyonso na Tempelo. Bakonzi ya Banganga-Nzambe, balakisi ya Mobeko mpe bakambi ya Bayuda bazalaki koluka koboma Ye;
Y todos los días estaba enseñando en el Templo. Pero los principales sacerdotes y los escribas y los gobernantes del pueblo estaban tratando de matarlo;
48 kasi bazalaki kokoka te, pamba te bato nyonso bazalaki koyoka Yesu na bokebi.
Pero ellos no pudieron hacer nada, porque todas las personas se mantuvieron cerca de él, estando muy interesados en sus palabras.