Yobo 34

1 Eliwu azwaki maloba mpe alobaki:

Nadalje je Elihú odgovoril in rekel:

2 « Bino bato ya bwanya, boyoka maloba na ngai; bino bato ya mayele, boyoka ngai!

»Poslušajte moje besede, oh vi modri možje. Pazljivo mi prisluhnite vi, ki imate spoznanje.

3 Pamba te litoyi nde esosolaka maloba ndenge lolemo emekaka bilei.

Kajti uho preizkuša besede, kakor usta okušajo hrano.

4 Tososola mpo na biso moko makambo ya sembo, toyekola elongo makambo oyo ezali malamu.

Izberimo si sodbo. Naj med seboj spoznamo, kaj je dobro.

5 Tala makambo oyo Yobo azali koloba: ‹ Nasali mabe te, kasi Nzambe aboyi kolongisa ngai.

Kajti Job je rekel: ›Jaz sem pravičen in Bog je odvzel mojo sodbo.

6 Atako nazali sembo, bazali kozwa ngai lokola mokosi; atako nasali mabe te, likonga na Ye ezokisi ngai pota oyo esilaka te. ›

Mar naj bi lagal zoper svojo pravico? Moja rana je nezaceljiva, brez prestopka.‹

7 Nani azali lokola Yobo, oyo amelaka kotiolama lokola mayi?

Kateri človek je podoben Jobu, ki norčevanje pije kakor vodo?

8 Atambolaka elongo na banyokoli ya bato, asanganaka na bato mabe.

Ki gre v družbo z delavci krivičnosti in hodi z zlobneži?

9 Pamba te alobi: ‹ Ezali na litomba te epai na moto, na koluka kosepelisa Nzambe. ›

Kajti rekel je: ›Nič ne koristi človeku, da bi se razveseljeval z Bogom.‹

10 Boye, bino bato ya mayele, boyoka ngai! Ekoki kosalema te ete Nzambe asala mabe; ekoki kosalema te ete Nkolo-Na-Nguya-Nyonso asala makambo oyo ezangi bosembo.

Zato mi prisluhnite vi, možje razumevanja. Daleč naj bo od Boga, da bi počel zlobnost in od Vsemogočnega, da bi zagrešil krivičnost.

11 Azongiselaka moto na moto kolanda misala na ye, apesaka na moto na moto kolanda etamboli na ye.

Kajti delo človeka bo povrnil k sebi in vsakemu človeku povzroči, da najde glede na njegove poti.

12 Te, Nzambe akoki kosala mabe te, Nkolo-Na-Nguya-Nyonso akoki kobuka bosembo te.

Da, Bog zagotovo ne bo počel zlobno niti Vsemogočni ne bo izkrivil sodbe.

13 Nani akomisaki Ye Mokonzi ya mokili? Nani apesaki Ye bokonzi likolo ya mokili mobimba?

Kdo mu je dal zadolžitev nad zemljo? Ali kdo je postavil celoten zemeljski [krog]?

14 Soki Nzambe azalaki kaka kokanisa mpo na Ye moko, mpe soki abatelaki kati na Ye moko molimo na Ye mpe pema na Ye,

Če svoje srce naravna na človeka, če k sebi zbere njegovega duha in njegov dih,

15 bato nyonso balingaki kokufa elongo, mpe moto nyonso alingaki kozonga putulu.

bo vse meso skupaj umrlo in človek se bo ponovno vrnil v prah.

16 Soki ozali na boyebi, yoka maloba oyo; yoka makambo oyo nazali koloba.

Če imaš sedaj razumevanje, poslušaj to, prisluhni glasu mojih besed.

17 Boni, moto oyo ayinaka bosembo akoki solo kozala mokonzi? Okokweyisa solo Nkolo-Na-Bosembo mpe Nkolo-Na-Nguya?

Mar bo torej vladal tisti, ki sovraži pravico? Boš obsodil tistega, ki je najbolj pravičen?

18 Ezali Ye nde alobaka na bakonzi: ‹ Bozali bato pamba, › mpe na bato ya lokumu: ‹ Bozali bato mabe? ›

Mar je primerno kralju reči: › Ti si zloben?‹ In princem: › Vi ste brezbožni?‹

19 Aponaka bilongi ya bakambi te, mpe asalelaka bazwi bolamu te mpo na bozwi na bango koleka babola, pamba te bango nyonso basalemaki na maboko na Ye.

Kako veliko manj tistemu, ki ne sprejema oseb od princev niti se ne ozira na bogatega bolj kakor na ubogega? Kajti vsi ti so delo njegovih rok.

20 Bato bazali kokufa mbala moko, kati na butu; bazali kobunda-bunda mpe kolimwa, bato ya nguya bazali kolongwa atako loboko ya moto etindiki bango te.

V trenutku bodo umrli in ljudstvo bo zaskrbljeno ob polnoči in preminilo. Mogočen bo odvzet brez roke.

21 Miso na Ye ezali likolo ya banzela ya bato, amonaka etamboli na bango nyonso.

Kajti njegove oči so na človekovih poteh in vidi vsa njegova ravnanja.

22 Ezala molili, ezala libulu ya kufa, eloko moko te ekoki kobomba bato mabe.

Ni teme niti smrtne sence, kjer bi se lahko skrili delavci krivičnosti.

23 Nzambe azali na posa ya kolanda-landa bato te mpo ete bakoka koya liboso na Ye mpo na kosambisama.

Kajti na človeka ne bo položil več kakor pravico, da bi ta vstopil na sodbo z Bogom.

24 Abomaka bato ya makasi ata soki aluki koyeba tina te mpe atiaka bato mosusu na esika na bango.

Na koščke bo razbil mogočne može brez števila in druge postavil namesto njih.

25 Pamba te ayebi misala na bango, akweyisi bango na butu moko, mpe babebisami.

Torej pozna njihova dela in jih prevrača v noči, tako da so uničena.

26 Apesaka bango etumbu lokola bato mabe na esika oyo bato nyonso bakoki komona,

Udarja jih kakor zlobneže v odprtem pogledu drugih,

27 pamba te baboyaki kolanda Ye mpe kososola banzela na Ye.

ker so se obrnili proč od njega in niso hoteli preudariti nobene izmed njegovih poti,

28 Bakomisaki koganga ya babola kino epai ya Nzambe, mpe koganga ya banyokolami eyokanaki epai na Ye.

tako da so vpitju ubogega povzročili, da pride k njemu in on sliši vpitje prizadetega.

29 Kasi soki avandi kimia, nani akokweyisa Ye? Soki abombi elongi na Ye, nani akoki komona Ye? Nzokande, akengelaka bikolo mpe bato

Ko daje spokojnost, kdo potem lahko dela težavo? In ko skrije svoj obraz, kdo ga potem lahko gleda? Bodisi je to storjeno zoper narod ali samo zoper človeka,

30 mpo na kopekisa bato mabe ete bakamba mokili te mpe batiela bato mitambo te.

da hinavec ne kraljuje, da ne bi bilo ljudstvo ujeto v zanko.

31 Soki moto moko alobi na Nzambe: ‹ Nasali mabe, nazwi etumbu ya masumu na ngai, kasi nakosala lisusu mabe te.

Zagotovo je primerno, da bi bilo Bogu rečeno: ›Nosil sem kaznovanje, ne bom več napačno počel.

32 Lakisa ngai makambo oyo nazali kokoka komona te; soki nasali mabe, nakozongela yango lisusu te. ›

Tega, česar ne vidim, me uči. Če sem storil krivičnost, je ne bom več počel.

33 Boni, Nzambe akoki kopesa yo etumbu? Nayebi ete ondimi na yo te. Yo nde osengeli kozwa mokano, kasi ngai te! Yebisa ngai makambo oyo yo oyebi.

Mar bo to glede na tvoj um? On bo to poplačal, bodisi ali odkloniš ali izbereš, in ne jaz. Zato govori, kar veš.

34 Bato ya mayele mpe bato ya bwanya oyo bazali koyoka ngai balobaki:

Naj mi možje razumevanja povedo in naj mi moder mož prisluhne.‹

35 ‹ Yobo azali koloba na boyebi te, maloba na ye ezali na tina te. ›

Job je govoril brez spoznanja in njegove besede so bile brez modrosti.

36 Oh! Tika ete Yobo asambisama kino na suka mpo ete apesa biyano lokola moto mabe!

Moja želja je, da bi bil Job lahko preizkušen do konca zaradi svojih odgovorov zlobnežem.

37 Pamba te, na lisumu na ye, azali kobakisa kotomboka, azali kotia tembe kati na biso mpe azali kokoba kobakisa maloba mpo na kotelemela Nzambe. »

Kajti svojemu grehu dodaja upor, s svojimi rokami ploska med nami in svoje besede pomnožuje zoper Boga.«