< Jake 2 >

1 Bandeko na ngai, bosangisaka te kopona bilongi mpe kondimela Yesu-Klisto, Nkolo na biso, oyo atonda na nkembo.
My friends, as trusting believers in our glorious Lord Jesus Christ, you must not show favoritism.
2 Ndakisa: soki moto moko akoti kati na ndako na bino ya mayangani, alata penza bilamba ya talo mpe lopete ya wolo; bongo mobola mpe akoti, alata bilamba na ye ya bobola.
Imagine that a man comes into your synagogue wearing gold rings and fine clothes, and then a poor man comes in dressed in rags.
3 Soki boweleli koyamba moto oyo alati bilamba ya talo mpe bolobi na ye: « Tala esika ya kitoko oyo ebongisami mpo na yo, » kasi bolobi na mobola: « Yo, kende kotelema kuna » to « vanda awa na mabele, na se ya enyatelo makolo na ngai; »
If you pay special attention to the well-dressed man, and say, “Please sit here in a seat of honor,” while you say to the poor man, “Stand over there, or sit on the floor by my feet,”
4 boni, wana boponi bilongi te kati na bino, mpe bokomi te koyekola bato na nzela ya makanisi mabe?
haven't you discriminated and judged with bad motives?
5 Bandeko na ngai ya bolingo, boyoka: Nzambe apona te bato oyo mokili ezali kobenga babola mpo ete bazala bato ya bomengo kati na kondima mpe bazwa Bokonzi oyo alaka epai ya bato oyo balingaka Ye?
Listen, my dear friends: Didn't God choose those who the world considers poor to be rich in their trust in him, and to inherit the kingdom he promised to those who love him?
6 Nzokande bino, bomonaka babola bato pamba. Boni, bato oyo banyokolaka bino mpe bafundaka bino na bisambiselo, ezali bazwi te?
But you've treated the poor shamefully. Isn't it the rich who oppress you and drag you before the courts?
7 Ezali bango te bato babebisaka lokumu ya kombo kitoko oyo Nzambe apesa bino?
Don't they insult the honorable name of the one who called you and to whom you belong?
8 Soki bozali kokokisa Mobeko ya Bokonzi ya Nzambe, oyo ezali kati na Makomi: « Linga moninga na yo ndenge yo moko omilingaka, » wana bozali kosala malamu.
If you really observe the royal law of Scripture: “You shall love your neighbor as yourself,” then you do well.
9 Kasi soki bozali kopona-pona bilongi, bozali kosala masumu, mpe Mobeko ezali kokweyisa bino mpo ete bozali kotosa yango te.
But if you show favoritism, you're sinning. The law convicts you as guilty of breaking it.
10 Moto oyo akweyi ata na mobeko moko kaka, atako atosaka mibeko nyonso, abuki nde mibeko nyonso.
Someone who observes everything in the law but fails in just one part is guilty of breaking it all.
11 Solo, Ye oyo alobaki: « Okosalaka ekobo te, » alobaki lisusu: « Okobomaka te. » Nzokande soki osali ekobo te, kasi obomi moto, yeba ete obuki mibeko nyonso.
God told you not to commit adultery, and he also told you not to kill. So if you don't commit adultery, but you do kill, you've become a law-breaker.
12 Boye, tika ete bolobaka mpe bosalaka makambo lokola bato oyo bayebi malamu ete bakosambisama kolanda mibeko oyo ememaka bato na bonsomi.
You should speak and act as people who will be judged by the law of freedom.
13 Nzambe akosambisa na mawa te moto oyo ayokelaka bato mosusu mawa te. Mawa elongaka kosambisama.
Anyone who doesn't show mercy will be judged without mercy. Yet mercy wins out over judgment!
14 Bandeko na ngai, tina nini ezali na moto ya koloba ete azali na kondima, soki azali kolakisa yango te na misala? Kondima ya boye ekoki solo kobikisa ye?
My friends, what's the good of someone saying they trust in God when they don't do what's good and right? Can such “trust” save them?
15 Ndakisa: soki ndeko mobali moko to ndeko mwasi moko azangi bilamba ya kolata mpe bilei ya mokolo na mokolo,
If a brother or sister doesn't have clothes, or food for the day,
16 bongo moko kati na bino alobi na ye: « Kende na kimia, yetola moto mpe lia, » kasi apesi ye te eloko oyo azali na yango posa mpo na nzoto na ye, maloba wana ezali na tina nini?
and you say to them, “Blessings on you! Stay warm and have a good meal!” and you don't provide what they need to survive, what's the good of that?
17 Ezali mpe bongo mpo na kondima: soki kondima ezangi misala, ezali ya kokufa.
By itself even your trust-based faith in God is dead and worthless if you don't actually do what's good and right.
18 Nzokande moto mosusu akoki koloba: « Yo ozali na kondima; kasi ngai, nazali na misala. » Lakisa ngai kondima na yo, oyo ezangi misala; mpe ngai nakolakisa yo kondima na ngai na nzela ya misala na ngai.
Someone may argue, “You have your trust in God; I have my good deeds.” Well, show me your trust in God without good deeds, and I will show you my trust in God by my good deeds!
19 Ondimaka ete Nzambe azali kaka moko? Osalaka malamu! Kasi milimo mabe mpe endimaka ete Nzambe azali kaka moko, mpe elengaka.
You believe that God is one God? That's great—but demons believe in God too, and they're scared of him!
20 Oh zoba ya moto! Boni, olingi nalakisa yo ete kondima oyo ezangi misala ezali pamba?
You foolish people! Don't you know that trust in God without doing what's right is worthless?
21 Tala, Abrayami, tata na biso, atangamaki lokola moto ya sembo mpo na misala, pamba te abonzaki Izaki, mwana na ye ya mobali, na likolo ya etumbelo.
Wasn't our father Abraham made right by what he did—by offering his son Isaac on the altar?
22 Tala ndenge kondima mpe misala na ye ezalaki kosala elongo; mpe na nzela ya misala yango, kondima na ye ekomaki ya kokoka.
You notice that his trust in God worked together with what he did, and through what he did his trust in God was made complete.
23 Ezalaki ndenge wana nde ekokisamaki, liloba oyo ya Makomi: « Abrayami azalaki na kondima epai ya Nzambe; » mpe mpo na kondima na ye, Nzambe atangaki ye lokola moto ya sembo, mpe akomaki kobenga ye « moninga na ngai. »
In this way scripture was fulfilled: “Abraham trusted God, and this was considered as him doing right,” and he was called the friend of God.
24 Bomoni malamu sik’oyo ete Nzambe akomisaka moto sembo kolanda misala ya moto, kasi mpo na kondima kaka te.
You see that people are made right by what they do, and not just by trusting God.
25 Ezalaki mpe ndenge moko mpo na Raabi, mwasi ya ndumba: Nzambe akomisaki ye moto ya sembo mpo ete ayambaki, abombaki mpe akimisaki na nzela mosusu banongi ya Isalaele.
In the same way, wasn't Rahab the prostitute made right by what she did when she looked after the messengers and then sent them away by a different road?
26 Ndenge nzoto oyo ezangi pema ezali ya kokufa, ndenge wana mpe kondima oyo ezangi misala ezali ya kokufa.
Just as the body is dead without the spirit, trust in God is dead if you don't do what's right.

< Jake 2 >