< 1 Bakonzi 21 >
1 Sima na mwa tango, likama moko ekweyelaki Naboti, moto ya Jizireyeli, likolo ya elanga na ye ya vino oyo ezalaki na Jizireyeli, pembeni ya ndako ya Akabi, mokonzi na Samari.
Depois destas coisas, Naboth o Jezreelite tinha um vinhedo que ficava em Jezreel, ao lado do palácio de Ahab, rei de Samaria.
2 Mokolo moko, Akabi alobaki na Naboti: — Pesa ngai elanga na yo ya vino mpo ete nakomisa yango elanga na ngai ya ndunda, pamba te ezali pene ya ndako na ngai; mpe ngai nakopesa yo elanga mosusu ya vino oyo eleki kitoko na esika ya elanga na yo; to soki olingi, nakopesa yo mosolo oyo ekokani na motuya na yango.
Ahab falou com Naboth, dizendo: “Dê-me seu vinhedo, para que eu o tenha para um jardim de ervas, porque está perto de minha casa; e eu lhe darei por ele um vinhedo melhor do que ele”. Ou, se lhe parecer bom, eu lhe darei seu valor em dinheiro”.
3 Kasi Naboti azongiselaki Akabi: — Na Kombo na Yawe, nakoki te kopesa yo libula oyo bakoko na ngai batikela ngai.
Naboth disse a Ahab: “Que Yahweh me proíba, que eu lhe dê a herança de meus pais”!
4 Akabi azongaki epai na ye na mawa mpe na kanda mpo na maloba oyo Naboti, moto ya Jizireyeli, ayebisaki ye: « Nakoki te kopesa yo libula oyo bakoko na ngai batikela ngai. » Alalaki na mbeto na ye, atalisaki elongi na ye na mir mpe aboyaki kolia.
Ahab entrou em sua casa amuado e zangado por causa da palavra que Naboth, o Jezreelita, lhe havia falado, pois ele havia dito: “Não lhe darei a herança de meus pais”. Ele se deitou na cama, virou o rosto e não quis comer pão.
5 Mwasi na ye, Jezabeli, ayaki epai na ye mpe atunaki ye: — Mpo na nini ozali na mawa mpe oboyi kolia?
Mas Jezebel, sua esposa, veio até ele e lhe disse: “Por que seu espírito está tão triste que você não come pão?”.
6 Akabi azongiselaki ye: — Ezali mpo ete tango nawuti epai ya Naboti ya Jizireyeli mpe nalobi na ye: « Tekela ngai elanga na yo ya vino; to soki olingi, nakopesa yo mosolo oyo ekokani na motuya na yango. » Kasi ye azongiseli ngai: « Nakoki te kopesa yo elanga na ngai ya vino. »
Ele lhe disse: “Porque falei com Naboth, o Jezreelita, e lhe disse: 'Dê-me seu vinhedo por dinheiro; ou então, se lhe agradar, lhe darei outro vinhedo por ele'. Ele respondeu: 'Não lhe darei meu vinhedo'”.
7 Bongo mwasi na ye, Jezabeli, alobaki na ye: — Boni, ezali yo nde ozali mokonzi ya Isalaele to te? Lamuka! Lia mpe sepela! Nakopesa yo elanga ya vino ya Naboti, moto ya Jizireyeli.
Jezebel sua esposa lhe disse: “Você agora governa o reino de Israel? Levantai-vos, comei pão e deixai que vosso coração se alegre”. Eu te darei a vinha de Naboth, a Jezreelita”.
8 Boye, Jezabeli akomaki mikanda na kombo ya Akabi, atiaki yango kashe ya mokonzi mpe atindaki yango epai ya bampaka mpe bankumu oyo bazalaki kovanda engumba moko na Naboti.
Então ela escreveu cartas em nome de Ahab e as selou com seu selo, e enviou as cartas aos anciãos e aos nobres que estavam em sua cidade, que viviam com Nabot.
9 Tala makambo oyo akomaki na mikanda yango: « Bobongisa mokolo moko ya kokila bilei mpe bobengisa bato na mayangani epai wapi bokotia Naboti na esika ya liboso.
Ela escreveu nas cartas, dizendo: “Proclamem um jejum, e ponham Naboth no alto entre o povo”.
10 Bongo botia mpe liboso na ye bato ya kilikili mibale oyo bakokosela ye makambo na maloba oyo: ‹ Olakeli Nzambe mpe mokonzi mabe! › Na sima, bomema ye na libanda ya engumba mpe boboma ye na mabanga. »
Ponha dois homens, homens maus, diante dele, e deixe-os testemunhar contra ele, dizendo: 'Amaldiçoou a Deus e ao rei! Então o levem para fora e o apedrejem até a morte”.
11 Boye, bampaka mpe bankumu oyo bazalaki kovanda engumba moko na Naboti batosaki mitindo oyo Jezabeli apesaki bango na nzela na mikanda.
Os homens de sua cidade, mesmo os mais velhos e os nobres que viviam em sua cidade, fizeram como Jezebel lhes havia instruído nas cartas que ela havia escrito e enviado a eles.
12 Babongisaki mokolo ya kokila bilei mpe bavandisaki Naboti na esika ya liboso kati na bato.
Eles proclamaram um jejum e colocaram Naboth no alto entre o povo.
13 Bato mibale ya kilikili bayaki kovanda liboso na ye mpe bakomaki kokosela ye makambo na miso ya bato nyonso na maloba oyo: « Naboti alakeli Nzambe mpe mokonzi mabe! » Sima na yango, babimisaki ye na libanda ya engumba mpe babomaki ye na mabanga.
Os dois homens, os malvados, entraram e sentaram-se diante dele. Os ímpios testemunharam contra ele, mesmo contra Nabote, na presença do povo, dizendo: “Nabote amaldiçoou a Deus e ao rei! Depois o levaram para fora da cidade e o apedrejaram até a morte com pedras.
14 Bongo bampaka mpe bankumu batindaki maloba oyo epai ya Jezabeli: « Basili koboma Naboti na mabanga. »
Depois enviaram a Jezebel, dizendo: “Nabote foi apedrejado e está morto”.
15 Tango Jezabeli ayokaki ete babomi Naboti na mabanga, alobaki na Akabi: « Telema, kende kokamata elanga ya vino ya Naboti, moto ya Jizireyeli, elanga oyo aboyaki kotekela yo, pamba te Naboti azali lisusu na bomoi te, asili kokufa. »
Quando Jezebel soube que Naboth tinha sido apedrejado e estava morto, Jezebel disse a Ahab: “Levanta-te, toma posse da vinha de Naboth, o Jezreelite, que ele se recusou a te dar por dinheiro; pois Naboth não está vivo, mas morto”.
16 Tango kaka Akabi ayokaki ete Naboti, moto ya Jizireyeli, asili kokufa, atelemaki mpe akendeki kokamata elanga ya vino ya Naboti.
Quando Ahab soube que Naboth estava morto, Ahab levantou-se para descer para a vinha de Naboth, o Jezreelite, para tomar posse dela.
17 Bongo Yawe alobaki na Eliya, moto ya Tishibe, maloba oyo:
A palavra de Javé veio a Elias, o tishbite, dizendo:
18 « Kende kokutana na Akabi, mokonzi ya Isalaele, oyo azali kokonza wuta na Samari. Na ngonga oyo, azali kati na elanga ya vino ya Naboti epai wapi akendeki mpo na kokamata yango.
“Levanta-te, desce ao encontro de Ahab, rei de Israel, que habita em Samaria. Eis que ele está na vinha de Nabot, onde desceu para tomar posse dela.
19 Okoyebisa ye makambo oyo: Tala liloba oyo Yawe alobi: ‹ Boni, ozali mobomi te mpe oyibi te? › Okobakisa lisusu: ‹ Tala makambo oyo Yawe alobi: Kaka na esika oyo bambwa elembolaki makila ya Naboti, kaka na esika yango mpe ekolembola makila na yo. › »
Você falará com ele, dizendo: “Javé diz: “Você matou e também tomou posse?”. Você falará com ele, dizendo, 'Yahweh diz, “No lugar onde os cães lambem o sangue de Naboth, os cães lamberão seu sangue, até mesmo o seu”””.
20 Tango Akabi amonaki Eliya, alobaki: — Ah, monguna na ngai, omoni ngai kaka! Eliya azongisaki: — Solo, namoni yo; pamba te omitekaki yo moko mpo na kosala makambo mabe na miso ya Yawe.
Ahab disse a Elijah: “Você me encontrou, meu inimigo?” Ele respondeu: “Eu o encontrei, porque você se vendeu para fazer o que é mau aos olhos de Iavé”.
21 Boye, tala makambo oyo Yawe alobi: « Nakotindela yo pasi ya makasi. Nakokombola bakitani na yo mpe nakolongola epai ya Akabi mwana mobali nyonso ya libota na yo: azala mowumbu to monsomi kati na Isalaele.
Eis que trarei o mal sobre ti, e te varrerei totalmente e cortarei de Ahab a todos que urinam contra um muro, e aquele que está calado e aquele que fica à solta em Israel.
22 Nakokomisa ndako na yo lokola ndako ya Jeroboami, mwana mobali ya Nebati, mpe lokola ndako ya Baesha, mwana mobali ya Ayiya; pamba te opesi Ngai kanda mpe osali ete Isalaele asala masumu. »
Farei tua casa como a casa de Jeroboão, filho de Nebat, e como a casa de Baasa, filho de Ahijah, pela provocação com que me provocaste à ira, e fizeste Israel pecar”.
23 Tala lisusu makambo oyo Yawe alobi na tina na Jezabeli: « Bambwa ekolia Jezabeli pene ya mir ya Jizireyeli.
Yahweh também falou de Jezebel, dizendo: “Os cães comerão Jezebel junto à muralha de Jezreel.
24 Moto nyonso ya libota ya Akabi oyo akokufa kati na engumba, bambwa ekolia ye; mpe oyo nyonso akokufa na zamba, bandeke ya likolo ekotobola-tobola ye. »
Os cães comerão aquele que morrer de Ahab na cidade; e os pássaros do céu comerão aquele que morrer no campo”.
25 Solo, ezalaki na moto moko te oyo amitekaki na kosala mabe na miso ya Yawe lokola Akabi. Ezalaki mwasi na ye Jezabeli nde azalaki kotindika ye kosala mabe.
Mas não havia ninguém como Ahab, que se vendeu para fazer o que era mau aos olhos de Yahweh, a quem Jezebel, sua esposa, agitou.
26 Asalaki makambo ya nkele koleka na kosambela banzambe ya bikeko ndenge bato ya Amori oyo Yawe abenganaki liboso ya Isalaele bazalaki kosala.
Ele fez muito abominavelmente em seguir ídolos, de acordo com tudo o que os amoritas fizeram, que Javé expulsou diante dos filhos de Israel.
27 Tango Akabi ayokaki makambo oyo, apasolaki bilamba na ye, alataki bilamba ya saki mpe akilaki bilei. Azalaki kolala na bilamba ya saki mpe azalaki kotambola malembe-malembe.
Quando Ahab ouviu essas palavras, rasgou suas roupas, colocou saco em seu corpo, jejuou, deitou-se em saco, e andou desanimado.
28 Bongo Yawe alobaki lisusu na Eliya, moto ya Tishibe:
A palavra de Yahweh veio a Elijah, o Tishbite, dizendo:
29 « Omoni ndenge nini Akabi amikitisi liboso na Ngai? Lokola amikitisi liboso na ngai, nakoyeisa pasi te wana ye akozala nanu na bomoi; kasi nakotinda pasi yango na tango mwana na ye ya mobali akozala na bokonzi. »
“Veja como Ahab se humilha diante de mim? Porque ele se humilha diante de mim, eu não trarei o mal em seus dias; mas trarei o mal em sua casa nos dias de seu filho”.