< Psalmi 106 >
1 Alleluja! Pateiciet Tam Kungam, jo Viņš ir labs, un Viņa žēlastība paliek mūžīgi.
Aleluja! Slavite Gospoda, ker je dober, ker je vekomaj milost njegova.
2 Kas var izteikt Tā Kunga varenos darbus un izstāstīt visu Viņa teicamo slavu?
Kdo bi dopovedal najvišjo moč Gospodovo, oznanil vso hvalo njegovo?
3 Svētīgi tie, kas tiesu tur un dara taisnību vienmēr.
O blagor jim, ki se držé postave té, ki delajo pravico vsak čas!
4 Piemini mani, ak Kungs, pēc Sava labā prāta uz Saviem ļaudīm, piemeklē mani ar Savu pestīšanu;
Spomni se me, Gospod, po blagovoljnosti, katero izkazuješ svojemu ljudstvu, obišči me z blaginjo svojo.
5 Ka redzam labumu pie Taviem izredzētiem un priecājamies par Tavu ļaužu prieku un lielāmies ar Tavu īpašumu.
Da uživam izvoljenih tvojih dobroto, da se radujem radosti naroda tvojega; da se s posestjo tvojo ponašam.
6 Mēs esam grēkojuši līdz ar saviem tēviem, esam noziegušies un bijuši bezdievīgi.
Grešili smo z očeti svojimi: krivično smo delali, ravnali hudobno.
7 Mūsu tēvi Ēģiptē nelika vērā Tavus brīnumus, tie nepieminēja Tavu lielo žēlastību, bet bija pārgalvīgi jūrmalā pie niedru jūras.
Očetje naši niso umeli v Egiptu čudovitih dél tvojih; spominjali se niso milosti tvojih obilosti; temuč priliko so dajali izpremeniti jih pri morji, ko so stopali v morje trstovito.
8 Viņš tiem palīdzēja Sava vārda dēļ, ka tiem parādītu Savu varu.
Vendar jih je rešil zavoljo imena svojega, da bi pokazal svojo moč.
9 Un Viņš rāja niedru jūru, ka tā sasīka, un Viņš vadīja caur dziļumiem kā pa tuksnesi.
Ker zarotil je trstovito morje, in posušilo se je; in peljal jih je skozi valove kakor skozi puščavo.
10 Un Viņš tos atpestīja no ienaidnieku rokas un tos atsvabināja no nīdētāju rokas.
Tako jih je rešil roke sovražnikove; otel jih je neprijateljeve roke.
11 Ūdeņi apsedza viņu pretiniekus, ka neviens no tiem neatlika.
Pokrile pa so vode njih sovražnike; eden izmed njih ni ostal.
12 Tad tie ticēja Viņa vārdiem, tie dziedāja Viņa slavu.
Da sì so verjeli besedam njegovim, peli hvalo njegovo,
13 Bet steigšus tie aizmirsa Viņa darbus, tie nenogaidīja Viņa nodomu;
Pozabili so naglo dél njegovih; čakali niso sveta njegovega.
14 Bet kārot iekārojās tuksnesī un kārdināja Dievu tai posta vietā.
Ampak iz poželjivosti v puščavi izkušali so Boga mogočnega v samoti.
15 Tad Viņš tiem deva pēc viņu kārības, bet darīja viņu dvēseles nīkstam.
Tako da je podelivši jim, kar so prosili, poslal kugo nad nje.
16 Un tie apskauda Mozu lēģerī un Āronu, Tā Kunga svēto.
Potem ko so bili nevoščljivi Mojzesu v šatorji, Aronu svetniku Gospodovemu,
17 Zeme atvērās un aprija Datanu un apklāja Abirama biedrus.
Odprla se je zemlja in požrla Datana in zagrnila je drhal Abiramovo.
18 Un uguns iedegās viņu pulkā, liesma sadedzināja tos bezdievīgos.
In vnel se je ogenj v njih drhal, in s plamenom požgal krivične.
19 Tie taisīja teļu Horebā un klanījās tās bildes priekšā,
Naredili so tele na Horebu, in klanjali so se podobi.
20 Un pārvērsa savu godu par vērša ģīmi, kas ēd zāli.
In premenivši čast svojo v podobo vola, ki travo jé,
21 Viņi aizmirsa Dievu, savu Pestītāju, kas lielas lietas bija darījis Ēģiptes zemē,
Pozabili so Boga mogočnega, rešitelja svojega, kateri je bil storil velike reči v Egiptu,
22 Brīnumus Hama zemē, briesmīgus darbus pie niedru jūras.
Čudovita dela v deželi Kamovi, strašna pri trstovitem morji.
23 Tā ka Viņš nodomāja tos izdeldēt, ja Mozus, Viņa izredzētais, nebūtu stājies tai plaisumā Viņa priekšā, novērst Viņa bardzību, lai nesamaitātu.
Zatorej je rekel, da jih bode pogubil; ko bi ne bil Mojzes, izvoljenec njegov, stopil v ón predór pred njim, da bi odvrnil jezo njegovo, da jih ne pogubi.
24 Tie necienīja to jauko zemi, tie neticēja Viņa Vārdam,
Zavrgli so tudi zaželeno deželo, ne verujoč besedi njegovi.
25 Bet kurnēja savās teltīs un nepaklausīja Tā Kunga balsij.
In godrnjaje v šatorih svojih niso poslušali glasú Gospodovega.
26 Tāpēc Viņš pacēla pret tiem Savu roku, tos nosist tuksnesī
Zatorej je dvignil roko svojo ter prisegel, da jih podere v sami puščavi.
27 Un nogāzt viņu dzimumu starp pagāniem un tos izkaisīt pa tām zemēm.
In da podere seme njih med narodi, in razkropi jih po deželah.
28 Tie pieķērās arī BaālPeoram un ēda mirušu upurus,
Razen tega so se združili tudi z malikom Peorjem, in jedli mrtvih daritve.
29 Un apkaitināja To Kungu ar saviem darbiem, ka mocība starp viņiem ielauzās.
Klicali so tako Boga v nevoljo z deli svojimi, da je pridrla nad nje nadloga.
30 Tad Pinehas cēlās un sodīja, un tā mocība mitējās.
Dokler ni vstal Pineas in storil sodbo, ter je bila ustavljena tista nadloga;
31 Un tas viņam tapa pielīdzināts par taisnību uz bērnu bērniem mūžīgi.
Kar se mu je štelo za pravico, od roda do roda vekomaj.
32 Un tie Viņu apkaitināja pie bāršanās ūdens, ka Mozum viņu dēļ ļaunums uzgāja.
Enako so razdražili gorečo jezo pri vodah prepira, tako da se je slabo godilo Mojzesu zavoljo njih.
33 Jo tie padarīja viņa sirdi rūgtu, ka viņš neapdomīgi runāja ar savām lūpām.
Ko so bili razdražili duha njegovega, in je izgovoril z ustnami svojimi razdraženje svoje:
34 Tie arī neizdeldēja tās tautas, kā Tas Kungs tiem bija pavēlējis;
Pokončali niso onih ljudstev, za katera jim je bil zapovedal Gospod;
35 Bet tie sajaucās ar pagāniem un mācījās viņu darbus;
Ampak pomešali so se z onimi narodi in naučili se njih dél.
36 Un kalpoja viņu elkiem, un tie viņiem palika par valgu.
In čestili so njih podobe, katere so bile njim v izpotiko.
37 Pat savus dēlus un savas meitas tie upurēja nešķīstiem gariem,
Ker darovali so sinove svoje in hčere svoje hudobnim duhovom;
38 Un izlēja nenoziedzīgas asinis, savu dēlu un savu meitu asinis, ko tie upurēja Kanaāna elkiem, tā ka zeme tapa apgānīta caur asins vainām.
In prelivali so nedolžno kri, kri sinov svojih in hčer svojih, katere so darovali podobam Kanaanskim, tako da je bila zemlja onečiščena z njih moritvami.
39 Un tie sagānījās ar saviem darbiem un maukoja ar savām darīšanām.
In oskrunjali so se sè svojimi deli; prešestvovali z dejanji svojimi.
40 Par to Tas Kungs ļoti iedusmojās pret Saviem ļaudīm un turēja par negantību Savu īpašumu;
Zatorej se je razsrdil Gospod nad ljudstvom svojim in studil svojo posest,
41 Un Viņš tos nodeva pagānu rokā, un viņu nīdētāji par tiem valdīja.
Tako da jih je dal v roko narodom, da bi jim gospodovali njih sovražniki, črtilci,
42 Un viņu ienaidnieki tos apbēdināja un tos pazemoja apakš savas rokas.
In jih zatirali njih neprijatelji, in da bi se poniževali pod njih roko.
43 Viņš tos izglāba daudzkārt, taču tie Viņu apkaitināja ar savu padomu un iznīka savu noziegumu dēļ.
Mnogokrat jih je rešil, dasì so ga bili razsrdili z naklepom svojim, in so bili ponižani zavoljo krivice svoje.
44 Bet Viņš uzlūkoja viņu bēdas un dzirdēja viņu kliegšanu,
Ozrl se je na njih stisko, slišal je njih vpitje.
45 Un pieminēja viņu labad Savu derību, un Viņam bija žēl pēc Savas lielās žēlastības,
In spomnivši se zá nje zaveze svoje, kesal se je po obilosti milosti svojih;
46 Un lika tiem atrast sirds žēlastību pie visiem, kas tos turēja cietumā.
Tako da jim je izkazal usmiljenje pred vsemí, kateri so jih v sužnjosti imeli.
47 Atpestī mūs, Kungs, mūsu Dievs, un sapulcini mūs no tiem pagāniem, ka mēs pateicamies Tavam svētam vārdam un lielāmies ar Tavu slavu.
Reši nas, Gospod, Bog naš, in zberi nas izmed tistih narodov, da slavimo sveto ime tvoje, in se s hvaljenjem priporočamo v hvali tvoji,
48 Slavēts lai ir Tas Kungs, Israēla Dievs, mūžīgi mūžam, un visi ļaudis lai saka: Āmen! Alleluja.
Blagoslovljen Gospod, Izraelov Bog, od veka do veka in vse ljudstvo naj govori: Aleluja!