< Salamana Pamācības 26 >
1 Kā sniegs vasarai un lietus pļaujamam laikam, tā ģeķim nepieder gods.
Kakor sneg poleti in kakor dež ob času žetve, tako se čast ne poda bedaku.
2 Kā putns nolidinājās, kā bezdelīga aizskrien, tā nenopelnīti lāsti neaizņem.
Kakor ptica s potepanjem, kakor lastovka z letenjem, tako prekletstvo brez razloga ne bo prišlo.
3 Zirgam pātaga, ēzelim iemaukti un ģeķa mugurai rīkste.
Bič za konja, uzda za osla in palica za hrbet bedaka.
4 Neatbildi ģeķim pēc viņa ģeķības, ka tu viņam līdzi netopi.
Bedaku ne odgovori glede na njegovo neumnost, da ne bi bil tudi ti podoben njemu.
5 Atbildi ģeķim pēc viņa ģeķības, ka viņš pats neturās par gudru.
Odgovori bedaku glede na njegovo neumnost, da on ne bi bil moder v svoji lastni domišljavosti.
6 Darbu uzticēt nelgam rokā, ir nocirst kājas un izbaudīt briesmas.
Kdor pošilja sporočilo po roki bedaka, si odseka stopala in pije škodo.
7 Kā klibam karājās kājas, tā ģeķa mutē gudrības vārdi.
Nogi hromega nista enaki; takšna je prispodoba v ustih bedakov.
8 Kas ģeķim dod godu, ir kā kas akmeni piesien pie lingas.
Kakor kdor poveže kamen v pračo, tak je, kdor daje čast bedaku.
9 Kā ērkšķi, kas tikuši piedzēruša rokā, tāds ir sakāms vārds ģeķu mutē.
Kakor gre trn v roko pijanca, taka je prispodoba v ustih bedakov.
10 Manīgs visu izdara; bet kas nelgu der, sader tekuli.
Velik Bog, ki je ustvaril vse stvari, nagrajuje tako bedaka kakor prestopnike.
11 Kā suns atiet pie saviem vēmekļiem, tā pat ģeķis atgriežas atpakaļ pie savas ģeķības.
Kakor se pes vrača k svojemu izbljuvku, tako se bedak vrača k svoji neumnosti.
12 Kad tu redzi vīru, kas savās acīs gudrs, tad no muļķa vairāk cerības, nekā no tāda.
Ali vidiš modrega človeka v njegovi lastni domišljavosti? Več upanja je za bedaka kakor zanj.
13 Sliņķis saka: „Jauns lauva uz ceļa, lauva uz ielām!“
Len človek pravi: » Tam je lev na poti, lev je na ulicah.«
14 Durvis grozās eņģēs, un sliņķis savā gultā.
Kakor se vrata obračajo na svojih tečajih, tako se leni na svoji postelji.
15 Sliņķis slēpj savu roku azotē, un tam grūti to atkal pie mutes likt.
Leni skriva svojo roko v svojem naročju, žalosti ga, da jo ponovno prinese k svojim ustom.
16 Sliņķis savā prātā gudrāks nekā septiņi, kas runā prātīgi.
Lenuh je modrejši v svoji lastni domišljavosti, kakor sedem mož, ki lahko izkažejo razlog.
17 Kas garām ejot iejaucās citu ķildā, ir kā kas suni ņem aiz ausīm.
Kdor gre mimo in se vmešava v prepir, ki mu ne pripada, je podoben tistemu, ki psa zgrabi za ušesa.
18 Tā kā, kad (ārprātīgs) par smieklu šautu ar šķēpiem un nāvīgām bultām,
Kakor zmešan človek, ki meče kose tlečega lesa, puščice in smrt,
19 Tā pat ir, kas savu tuvāko pievīlis saka: Vai to par smieklu vien nedarīju?
tak je človek, ki zavaja svojega bližnjega in pravi: »Ali nisem na zabavi?«
20 Kad malkas nav, tad uguns izdziest, un kad lišķa nav, tad ķilda rimst.
Kjer ni nobenega lesa, tam ogenj poide. Tako, kjer ni tožljivca, prepir preneha.
21 Kā ogles liesmu un malka uguni, tā rējējs cilvēks saceļ ķildu.
Kakor je oglje za vročo žerjavico in drva za ogenj, tako je prepirljiv človek za podžiganje prepira.
22 Lišķa vārdi ir kā saldi kumosi un iet visai pie sirds.
Besede tožljivca so kakor rane in gredo navzdol v najnotranjejše dele trebuha.
23 Dedzīgi vārdi, bet neganta sirds ir poda gabals pārvilkts ar netīru sudrabu.
Goreče ustnice in zlobno srce sta podobna črepinji, pokriti s srebrovo žlindro.
24 Kas tevi ienīst, ir ar muti draugs, bet savā sirdī viņš domā uz viltu.
Kdor sovraži, prikriva s svojimi ustnicami in znotraj sebe shranjuje prevaro;
25 Kad tas mīlīgi runā, tad netici viņam, jo septiņas negantības viņa sirdī.
kadar govori lepo, mu ne verjemi, kajti sedem ogabnosti je v njegovem srcu.
26 Lai gan ienaidu aizsedz ar viltu, tomēr viņa niknums ļaužu priekšā nāks gaismā.
Čigar sovraštvo je pokrito s prevaro, bo njegova zlobnost razkazana pred celotno skupnostjo.
27 Kas bedri rok, tas tanī iekritīs, un kas akmeni veļ uz to tas atvelsies.
Kdorkoli koplje jamo, bo padel vanjo, in kdor vali kamen, se bo le-ta vrnil nadenj.
28 Viltus mēle ienīst to, kam pati dzēlusi, un mīksta mute padara nelaimi.
Lažniv jezik sovraži tiste, ki so prizadeti z njim in prilizovanje ust dela propad.