< Psalmorum 17 >

1 oratio David exaudi Domine iustitiam meam intende deprecationem meam auribus percipe orationem meam non in labiis dolosis
Usliši iskrenega, oh Gospod, bodi pozoren na moj klic, pazljivo prisluhni moji molitvi, ki ne prihaja iz hlinjenih ustnic.
2 de vultu tuo iudicium meum prodeat oculi tui videant aequitates
Naj moja razsodba pride iz tvoje prisotnosti, naj tvoje oči gledajo stvari, ki so pravične.
3 probasti cor meum visitasti nocte igne me examinasti et non est inventa in me iniquitas
Preizkusil si moje srce, obiskal si me ponoči, preizkusil si me, pa ničesar nisi našel; odločen sem, da moja usta ne bodo grešila.
4 ut non loquatur os meum opera hominum propter verba labiorum tuorum ego custodivi vias duras
Kar se tiče človeških del, sem se po besedi tvojih ustnic varoval pred stezami uničevalca.
5 perfice gressus meos in semitis tuis ut non moveantur vestigia mea
Podpiraj mojo smer življenja po tvojih stezah, da moje stopinje ne zdrsnejo.
6 ego clamavi quoniam exaudisti me Deus inclina aurem tuam mihi et exaudi verba mea
Klical sem k tebi, kajti uslišal me boš, oh Bog. Nagni k meni svoje uho in usliši moj govor.
7 mirifica misericordias tuas qui salvos facis sperantes in te
Pokaži svojo čudovito ljubečo skrbnost, oh ti, ki s svojo desnico rešuješ tiste, ki svoje trdno upanje polagajo vate pred tistimi, ki se vzdigujejo proti njim.
8 a resistentibus dexterae tuae custodi me ut pupillam oculi sub umbra alarum tuarum proteges me
Varuj me kakor zenico očesa, skrij me pod senco svojih peruti,
9 a facie impiorum qui me adflixerunt inimici mei animam meam circumdederunt super me;
pred zlobnimi, ki me zatirajo, pred mojimi smrtnimi sovražniki, ki me obdajajo naokrog.
10 adipem suum concluserunt os eorum locutum est superbia
Zajeti so v svojo lastno maščobo. S svojimi usti govorijo ponosno.
11 proicientes me nunc circumdederunt me oculos suos statuerunt declinare in terram
Sedaj so nas obdali na naših korakih. Svoje oči so naravnali in pripognili k zemlji,
12 susceperunt me sicut leo paratus ad praedam et sicut catulus leonis habitans in abditis
kakor lev, ki je pohlepen po svojem plenu in kakor bi bil mlad lev, ki preži na skrivnih krajih.
13 exsurge Domine praeveni eum et subplanta eum eripe animam meam ab impio frameam tuam
Vzdigni se, oh Gospod, razočaraj ga, vrzi ga dol. Osvobodi mojo dušo pred zlobnim, kar je tvoj meč,
14 ab inimicis manus tuae Domine a paucis de terra divide eos in vita eorum de absconditis tuis adimpletus est venter eorum saturati sunt filiis et dimiserunt reliquias suas parvulis suis
pred ljudmi, ki so tvoja roka, oh Gospod, pred ljudmi sveta, ki imajo svoj delež v tem življenju in katerih trebuh napolnjuješ s svojim skritim zakladom. Polni so otrok in preostanek svojega imetja zapustijo svojim otročičem.
15 ego autem in iustitia apparebo conspectui tuo satiabor cum apparuerit gloria tua
Kar se mene tiče, bom v pravičnosti gledal tvoj obraz. Ko se zbudim, bom nasičen s tvojo podobnostjo.

< Psalmorum 17 >