Psalmorum 11

1 in finem psalmus David in Domino confido quomodo dicitis animae meae transmigra in montes sicut passer

Načelniku godbe, Davidova. Gospod je pribežališče moje, kako govorite duši moji: Zapústi goro vašo, tičica?

2 quoniam ecce peccatores intenderunt arcum paraverunt sagittas suas in faretra ut sagittent in obscuro rectos corde

Ker glej, tisti krivični natezajo lok, pušico svojo pokladajo na struno, da streljajo v temì na pravične v srci.

3 quoniam quae perfecisti destruxerunt iustus autem quid fecit

Ko se bodo celo stebri podirali, kaj naj počne pravični?

4 Dominus in templo sancto suo Dominus in caelo sedis eius oculi eius in pauperem respiciunt palpebrae eius interrogant filios hominum

Gospod je v svetišči svetosti svoje, Gospod, katerega prestol je v nebesih, katerega oči vidijo, katerega trepalnice preiskujejo sinove človeške.

5 Dominus interrogat iustum et impium qui autem diligit iniquitatem odit animam suam

Gospod preiskuje pravičnega, krivičnega pa in siloljubnega sovraži srce njegovo.

6 pluet super peccatores laqueos ignis et sulphur et spiritus procellarum pars calicis eorum

Vsipal bode žarjavico nad krivične, ogenj in žveplo; in najviharnejši veter bode njih kupe delež.

7 quoniam iustus Dominus et iustitias dilexit aequitatem vidit vultus eius

Ker pravični Gospod ljubi, kar je pravično; pravičnega gleda obličje njegovo.