Job 4
1 respondens autem Eliphaz Themanites dixit
Potem je Elifáz Temánec odgovoril in rekel:
2 si coeperimus loqui tibi forsitan moleste accipias sed conceptum sermonem tenere quis possit
» Če se poskušamo posvetovati s teboj, ali boš užaloščen? Toda kdo se lahko vzdrži pred govorjenjem?
3 ecce docuisti multos et manus lassas roborasti
Glej, mnoge si poučeval in okrepil si šibke roke.
4 vacillantes confirmaverunt sermones tui et genua trementia confortasti
Tvoje besede so podpirale tistega, ki je padal in krepil si slabotna kolena.
5 nunc autem venit super te plaga et defecisti tetigit te et conturbatus es
Toda sedaj je to prišlo nadte in ti slabiš; dotika se te in si zaskrbljen.
6 timor tuus fortitudo tua patientia tua et perfectio viarum tuarum
Mar ni to tvoj strah, tvoje zaupanje, tvoje upanje in poštenost tvojih poti?
7 recordare obsecro te quis umquam innocens perierit aut quando recti deleti sint
Spomni se, prosim te, kdo se je kdajkoli pogubil, pa je bil nedolžen? Ali kje so bili pravični odsekani?
8 quin potius vidi eos qui operantur iniquitatem et seminant dolores et metunt eos
Celo kakor sem jaz videl, tisti, ki orjejo krivičnost in sejejo zlobnost, isto [tudi] požanjejo.
9 flante Deo perisse et spiritu irae eius esse consumptos
Z Božjim udarcem umrejo in z dihom njegovih nosnic so použiti.
10 rugitus leonis et vox leaenae et dentes catulorum leonum contriti sunt
Rjovenje leva, glas krutega leva in zobje mladih levov so zlomljeni.
11 tigris periit eo quod non haberet praedam et catuli leonis dissipati sunt
Star lev gine zaradi pomanjkanja plena, mladiči arogantnega leva pa so razkropljeni naokoli.
12 porro ad me dictum est verbum absconditum et quasi furtive suscepit auris mea venas susurri eius
Torej stvar je bila na skrivnem privedena k meni in moje uho je nekaj tega sprejelo.
13 in horrore visionis nocturnae quando solet sopor occupare homines
V mislih od nočnih videnj, ko na človeka pade globoko spanje,
14 pavor tenuit me et tremor et omnia ossa mea perterrita sunt
je strah prišel nadme in trepetanje, kar je vsem mojim kostem povzročilo, da so se tresle.
15 et cum spiritus me praesente transiret inhorruerunt pili carnis meae
Potem je duh zdrsnil mimo mojega obraza, dlake mojega mesa so se naježile.
16 stetit quidam cuius non agnoscebam vultum imago coram oculis meis et vocem quasi aurae lenis audivi
Ta je mirno stal, toda nisem mogel razločiti njegove oblike. Podoba je bila pred mojimi očmi, tam je bila tišina in zaslišal sem glas, rekoč:
17 numquid homo Dei conparatione iustificabitur aut factore suo purior erit vir
›Ali bo smrten človek pravičnejši kakor Bog? Ali bo človek čistejši kakor njegov stvarnik?
18 ecce qui serviunt ei non sunt stabiles et in angelis suis repperit pravitatem
Glej, nobenega zaupanja ne polaga v svoje služabnike in njegovi angeli so zadolženi z neumnostjo.
19 quanto magis hii qui habitant domos luteas qui terrenum habent fundamentum consumentur velut a tinea
Kako veliko manj v tiste, ki prebivajo v ilnatih hišah, katerih temelj je prah, ki so zdrobljene pred moljem?
20 de mane usque ad vesperum succidentur et quia nullus intellegit in aeternum peribunt
Uničeni so od jutra do večera, pogubljajo se na veke, ne da bi se kdorkoli oziral na to.
21 qui autem reliqui fuerint auferentur ex eis morientur et non in sapientia
Mar ni njihova odličnost, ki je v njih, odšla proč? Umirajo, celo brez modrosti.‹«
