Job 30
1 nunc autem derident me iuniores tempore quorum non dignabar patres ponere cum canibus gregis mei
Toda sedaj me imajo tisti, ki so mlajši od mene, v posmeh, katerih očete bi preziral, da jih postavim s psi svojega tropa.
2 quorum virtus manuum erat mihi pro nihilo et vita ipsa putabantur indigni
Da, kako naj mi moč njihovih rok koristi, zrelost je odšla od njih?
3 egestate et fame steriles qui rodebant in solitudine squalentes calamitate et miseria
Zaradi potrebe in lakote so bili osamljeni. Bežijo v divjino, v prejšnjem času zapuščeno in opustošeno.
4 et mandebant herbas et arborum cortices et radix iuniperorum erat cibus eorum
Ki sekajo egiptovsko špinačo pri grmih in brinove korenine so njihova hrana.
5 qui de convallibus ista rapientes cum singula repperissent ad ea cum clamore currebant
Pregnani so bili izmed ljudi (za njimi so vpili kakor za tatom),
6 in desertis habitabant torrentium et in cavernis terrae vel super glaream
da prebivajo v pečinah dolin, v zemeljskih votlinah in v skalah.
7 qui inter huiuscemodi laetabantur et esse sub sentibus delicias conputabant
Med grmovjem so rigali, pod koprivami so bili zbrani skupaj.
8 filii stultorum et ignobilium et in terra penitus non parentes
Bili so otroci bedakov, da, otroci nizkotnih mož, bili so zlobnejši kakor zemlja.
9 nunc in eorum canticum versus sum et factus sum eis proverbium
Sedaj sem njihova pesem, da, jaz sem njihova tarča posmeha.
10 abominantur me et longe fugiunt a me et faciem meam conspuere non verentur
Prezirajo me, bežijo daleč od mene in ne prizanašajo mi pljunka v moj obraz.
11 faretram enim suam aperuit et adflixit me et frenum posuit in os meum
Ker je odvezal mojo vrvico in me prizadel, so tudi oni popustili uzdo pred menoj.
12 ad dexteram orientis calamitatis meae ilico surrexerunt pedes meos subverterunt et oppresserunt quasi fluctibus semitis suis
Na moji desni roki vstaja mladina. Moja stopala odrivajo in zoper mene so dvignili poti svojega uničenja.
13 dissipaverunt itinera mea insidiati sunt mihi et praevaluerunt et non fuit qui ferret auxilium
Škodujejo moji stezi, postavili so mojo katastrofo, nobenega pomočnika nimajo.
14 quasi rupto muro et aperta ianua inruerunt super me et ad meas miserias devoluti sunt
Prišli so nadme kakor [skozi] široko vrzel vodá. V opustošenju so se zgrnili nadme.
15 redactus sum in nihili abstulisti quasi ventus desiderium meum et velut nubes pertransiit salus mea
Strahote so se zgrnile nadme. Mojo dušo zasledujejo kakor veter in moja blaginja mineva kakor oblak.
16 nunc autem in memet ipso marcescit anima mea et possident me dies adflictionis
Sedaj je moja duša izlita nadme, polastili so se me dnevi stiske.
17 nocte os meum perforatur doloribus et qui me comedunt non dormiunt
Moje kosti so prebodene v meni v nočnem obdobju in moje kite nimajo počitka.
18 in multitudine eorum consumitur vestimentum meum et quasi capitio tunicae sic cinxerunt me
Z veliko silo moje bolezni je moja obleka spremenjena; naokoli me veže kakor ovratnik mojega plašča.
19 conparatus sum luto et adsimilatus favillae et cineri
Vrgel me je v blato in postal sem podoben prahu in pepelu.
20 clamo ad te et non exaudis me sto et non respicis me
Kličem k tebi, ti pa me ne slišiš. Vstanem, ti pa se ne oziraš name.
21 mutatus es mihi in crudelem et in duritia manus tuae adversaris mihi
Do mene si postal krut; s svojo močno roko se nastrojuješ zoper mene.
22 elevasti me et quasi super ventum ponens elisisti me valide
Vzdiguješ me k vetru, povzročaš mi, da jaham na njem in raztapljaš moje imetje.
23 scio quia morti tradas me ubi constituta domus est omni viventi
Kajti vem, da me boš privedel k smrti in k hiši, določeni za vse živeče.
24 verumtamen non ad consumptionem eorum emittis manum tuam et si corruerint ipse salvabis
Vendar svoje roke ne bo iztegnil h grobu, čeprav v svojem uničenju kričijo.
25 flebam quondam super eum qui adflictus erat et conpatiebatur anima mea pauperi
Mar nisem jokal zaradi tistega, ki je bil v stiski? Mar ni moja duša žalovala za ubogim?
26 expectabam bona et venerunt mihi mala praestolabar lucem et eruperunt tenebrae
Ko sem gledal za dobrim, potem je prišlo k meni zlo. Ko pa sem pričakoval svetlobo, je prišla tema.
27 interiora mea efferbuerunt absque ulla requie praevenerunt me dies adflictionis
Moja notranjost vre in ne počiva. Dnevi stiske so me ovirali.
28 maerens incedebam sine furore consurgens in turba clamavi
Odšel sem žalujoč brez sonca. Vstal sem in klical v skupnosti.
29 frater fui draconum et socius strutionum
Brat sem zmajem in družabnik sovam.
30 cutis mea denigrata est super me et ossa mea aruerunt prae caumate
Moja koža na meni je črna in moje kosti gorijo zaradi vročine.
31 versa est in luctum cithara mea et organum meum in vocem flentium
Tudi moja harfa je obrnjena v žalovanje in moja piščal v glas tistih, ki jokajo.
