Ecclesiastes 7
1 melius est nomen bonum quam unguenta pretiosa et dies mortis die nativitatis
Dobro ime je boljše kakor dragoceno mazilo in dan smrti [je boljši] kakor dan rojstva nekoga.
2 melius est ire ad domum luctus quam ad domum convivii in illa enim finis cunctorum admonetur hominum et vivens cogitat quid futurum sit
Bolje je iti v hišo žalujočega, kakor iti v hišo pojedine, kajti to je konec vseh ljudi; in živi si bodo to položili k srcu.
3 melior est ira risu quia per tristitiam vultus corrigitur animus delinquentis
Bridkost je boljša kot smeh, kajti z žalostjo obličja je srce postalo boljše.
4 cor sapientium ubi tristitia est et cor stultorum ubi laetitia
Srce modrega je v hiši žalovanja, toda srce bedakov je v hiši veselja.
5 melius est a sapiente corripi quam stultorum adulatione decipi
Bolje je poslušati oštevanje modrega, kakor za človeka poslušati pesem bedakov.
6 quia sicut sonitus spinarum ardentium sub olla sic risus stulti sed et hoc vanitas
Kajti kakor je prasketanje trnja pod loncem, tak je smeh bedaka. Tudi to je ničevost.
7 calumnia conturbat sapientem et perdet robur cordis illius
Zatiranje modrega zagotovo dela besnega in podkupnina uničuje srce.
8 melior est finis orationis quam principium melior est patiens arrogante
Boljši je konec stvari kakor njen začetek, in potrpežljivi v duhu je boljši kakor ponosni v duhu.
9 ne velox sis ad irascendum quia ira in sinu stulti requiescit
V svojem duhu ne bodi nagel, da bi bil jezen, kajti jeza počiva v naročju bedakov.
10 ne dicas quid putas causae est quod priora tempora meliora fuere quam nunc sunt stulta est enim huiuscemodi interrogatio
Ne reci: »Kaj je razlog, da so bili prejšnji dnevi boljši kakor tile?« Kajti glede tega nisi modro poizvedel.
11 utilior est sapientia cum divitiis et magis prodest videntibus solem
Modrost je dobra z dediščino; in z njo je korist tistim, ki gledajo sonce.
12 sicut enim protegit sapientia sic protegit pecunia hoc autem plus habet eruditio et sapientia quod vitam tribuunt possessori suo
Kajti modrost je obramba in denar je obramba, toda odličnost spoznanja je, da modrost daje življenje tem, ki jo imajo.
13 considera opera Dei quod nemo possit corrigere quem ille despexerit
Preudari Gospodovo delo, kajti kdo lahko izravna to, kar je on skrivil?
14 in die bona fruere bonis et malam diem praecave sicut enim hanc sic et illam fecit Deus ut non inveniat homo contra eum iustas querimonias
Na dan uspevanja bodi radosten, toda na dan nadloge preudari; tudi Bog je postavil enega nasproti drugemu, z namenom, da človek ne bi ničesar našel za njim.
15 haec quoque vidi in diebus vanitatis meae iustus perit in iustitia sua et impius multo vivit tempore in malitia sua
Vse stvari sem videl v dneh svoje ničevosti. Je pravičen človek, ki propada v svoji pravičnosti in je zloben človek, ki v svoji zlobnosti podaljšuje svoje življenje.
16 noli esse iustus multum neque plus sapias quam necesse est ne obstupescas
Ne bodi preko mere pravičen niti se ne delaj preveč modrega. Zakaj bi samega sebe uničil?
17 ne impie agas multum et noli esse stultus ne moriaris in tempore non tuo
Ne bodi preveč zloben niti ne bodi nespameten. Zakaj bi umrl pred svojim časom?
18 bonum est te sustentare iustum sed et ab illo ne subtrahas manum tuam quia qui Deum timet nihil neglegit
Dobro je, da bi to zgrabil, da, tudi pred tem ne umikaj svoje roke, kajti kdor se boji Boga, bo izmed vseh prišel naprej.
19 sapientia confortabit sapientem super decem principes civitatis
Modrost krepi modrega bolj kakor deset silnih mož, ki so v mestu.
20 non est enim homo iustus in terra qui faciat bonum et non peccet
Kajti na zemlji ni pravičnega človeka, ki dela dobro in ne greši.
21 sed et cunctis sermonibus qui dicuntur ne accommodes cor tuum ne forte audias servum tuum maledicentem tibi
Prav tako se ne oziraj na vse besede, ki so izgovorjene, da ne bi slišal svojega služabnika [kako] te preklinja,
22 scit enim tua conscientia quia et tu crebro maledixisti aliis
kajti pogosto tudi tvoje lastno srce ve, da si ti sam podobno preklinjal druge.
23 cuncta temptavi in sapientia dixi sapiens efficiar et ipsa longius recessit a me
Vse to sem preizkusil z modrostjo. Rekel sem: »Moder bom, « toda to je bilo daleč od mene.
24 multo magis quam erat et alta profunditas quis inveniet eam
To, kar je daleč proč in presegajoče globoko, kdo to lahko spozna?
25 lustravi universa animo meo ut scirem et considerarem et quaererem sapientiam et rationem et ut cognoscerem impietatem stulti et errorem inprudentium
Svoje srce sem posvetil védenju in preiskovanju in iskanju modrosti in razlogu za stvari in da spoznam zlobnost neumnosti, celo nespametnost in norost.
26 et inveni amariorem morte mulierem quae laqueus venatorum est et sagena cor eius vincula sunt manus illius qui placet Deo effugiet eam qui autem peccator est capietur ab illa
Našel sem grenkejše kakor smrt, žensko, čigar srce so pasti in mreže in njene roke kakor trakovi. Kdorkoli ugaja Bogu, bo zbežal pred njo, toda grešnik bo vzet po njej.
27 ecce hoc inveni dicit Ecclesiastes unum et alterum ut invenirem rationem
»Glej, to sem našel, « pravi pridigar, naštevajoč enega za drugim, da spozna razlog.
28 quam adhuc quaerit anima mea et non inveni virum de mille unum repperi mulierem ex omnibus non inveni
Kar vendar moja duša išče, toda ne najdem. Našel sem enega med tisočimi, toda ženske med vsemi tistimi nisem našel.
29 solummodo hoc inveni quod fecerit Deus hominem rectum et ipse se infinitis miscuerit quaestionibus quis talis ut sapiens est et quis cognovit solutionem verbi
Glej, samo to sem našel, da je Bog človeka naredil poštenega, toda oni so iskali mnoge domiselnosti.
