Psalmorum 74
1 Psalmus Intellectus Asaph. Ut quid Deus repulisti in finem: iratus est furor tuus super oves pascuae tuae?
Oh Bog, zakaj nas zavračaš za vedno? Zakaj se tvoja jeza kadi proti ovcam tvoje paše?
2 Memor esto congregationis tuae, quam possedisti ab initio. Redemisti virgam hereditatis tuae: mons Sion, in quo habitasti in eo.
Spomni se svoje skupnosti, ki si jo odkupil od davnine, palico svoje dediščine, ki si jo odkupil, to goro Sion, kjer prebivaš.
3 Leva manus tuas in superbias eorum in finem: quanta malignatus est inimicus in sancto!
Dvigni svoja stopala k neprestanim opustošenjem, celó vsemu kar je sovražnik zlobnega storil v svetišču.
4 Et gloriati sunt qui oderunt te: in medio sollemnitatis tuae. Posuerunt signa sua, signa:
Tvoji sovražniki rjovijo v sredi tvojih skupnosti, svoje zastave so postavili za znamenja.
5 et non cognoverunt sicut in exitu super summum. Quasi in silva lignorum securibus
Človek je bil slaven, če je nad debela drevesa dvigoval sekire.
6 exciderunt ianuas eius in idipsum: in securi, et ascia deiecerunt eam.
Toda sedaj so s sekirami in kladivi takoj zlomili rezljano delo le-tega.
7 Incenderunt igni Sanctuarium tuum: in terra polluerunt tabernaculum nominis tui.
Ogenj so vrgli v tvoje svetišče, s podrtjem do tal so omadeževali bivališče tvojega imena.
8 Dixerunt in corde suo cognatio eorum simul: quiescere faciamus omnes dies festos Dei a terra.
V svojih srcih so rekli: »Skupaj jih uničimo.« V deželi so požgali vse Božje sinagoge.
9 Signa nostra non vidimus, iam non est propheta: et nos non cognoscet amplius.
Ne vidimo svojih znamenj. Nobenega preroka ni več niti tukaj med nami ni nobenega, ki ve doklej.
10 Usquequo Deus improperabit inimicus: irritat adversarius nomen tuum in finem?
Oh Bog, doklej bo nasprotnik grajal? Mar bo sovražnik na veke preklinjal tvoje ime?
11 Ut quid avertis manum tuam, et dexteram tuam, de medio sinu tuo in finem?
Zakaj umikaš svojo roko, celó svojo desnico? Iztrgaj jo iz svojega naročja.
12 Deus autem rex noster ante saecula: operatus est salutem in medio terrae.
Kajti Bog je moj Kralj od davnine, ki dela rešitev duš v sredi zemlje.
13 Tu confirmasti in virtute tua mare: contribulasti capita draconum in aquis.
S svojo močjo si razdelil morje. Razbijaš glave zmajem v vodah.
14 Tu confregisti capita draconis: dedisti eum escam populis Aethiopum.
Razbijaš glave leviatána na koščke in ga daješ, da postane hrana ljudstvu, ki prebiva v divjini.
15 Tu dirupisti fontes, et torrentes: tu siccasti fluvios Ethan.
Združil si studenec in morje, osušuješ mogočne reke.
16 Tuus est dies, et tua est nox: tu fabricatus es auroram et solem.
Dan je tvoj, tudi noč je tvoja, pripravil si svetlobo in sonce.
17 Tu fecisti omnes terminos terrae: aestatem et ver tu plasmasti ea.
Določil si vse meje zemlje. Naredil si poletje in zimo.
18 Memor esto huius, inimicus improperavit Domino: et populus insipiens incitavit nomen tuum.
Spomni se, da je sovražnik grajal, oh Gospod in da je nespametno ljudstvo izrekalo bogokletje proti tvojemu imenu.
19 Ne tradas bestiis animas confitentes tibi, et animas pauperum tuorum ne obliviscaris in finem.
Oh ne izročaj duše svoje grlice množici zlobnih. Ne pozabi skupnosti svojih ubogih na veke.
20 Respice in testamentum tuum: quia repleti sunt, qui obscurati sunt terrae domibus iniquitatum.
Ozri se k zavezi, kajti temni kraji zemlje so polni prebivališč krutosti.
21 Ne avertatur humilis factus confusus: pauper et inops laudabunt nomen tuum.
Oh naj se zatirani ne vrne osramočen. Naj ubog in pomoči potreben hvalita tvoje ime.
22 Exurge Deus, iudica causam tuam: memor esto improperiorum tuorum, eorum quae ab insipiente sunt tota die.
Vstani, oh Bog, zagovarjaj svojo lastno pravdo. Spomni se, kako te nespameten človek dnevno graja.
23 Ne obliviscaris voces inimicorum tuorum: superbia eorum, qui te oderunt, ascendit semper.
Ne pozabi glasu svojih sovražnikov. Hrup teh, ki vstajajo zoper tebe, se nenehno povečuje.
