Psalmorum 11

1 Psalmus David, in finem. In Domino confido: quomodo dicitis animae meae: Transmigra in montem sicut passer?

Načelniku godbe, Davidova. Gospod je pribežališče moje, kako govorite duši moji: Zapústi goro vašo, tičica?

2 Quoniam ecce peccatores intenderunt arcum, paraverunt sagittas suas in pharetra, ut sagittent in obscuro rectos corde.

Ker glej, tisti krivični natezajo lok, pušico svojo pokladajo na struno, da streljajo v temì na pravične v srci.

3 Quoniam quae perfecisti, destruxerunt: iustus autem quid fecit?

Ko se bodo celo stebri podirali, kaj naj počne pravični?

4 Dominus in templo sancto suo, Dominus in caelo sedes eius: Oculi eius in pauperem respiciunt: palpebrae eius interrogant filios hominum.

Gospod je v svetišči svetosti svoje, Gospod, katerega prestol je v nebesih, katerega oči vidijo, katerega trepalnice preiskujejo sinove človeške.

5 Dominus interrogat iustum et impium: qui autem diligit iniquitatem, odit animam suam.

Gospod preiskuje pravičnega, krivičnega pa in siloljubnega sovraži srce njegovo.

6 Pluet super peccatores laqueos: ignis, et sulphur, et spiritus procellarum pars calicis eorum.

Vsipal bode žarjavico nad krivične, ogenj in žveplo; in najviharnejši veter bode njih kupe delež.

7 Quoniam iustus Dominus et iustitias dilexit: aequitatem vidit vultus eius.

Ker pravični Gospod ljubi, kar je pravično; pravičnega gleda obličje njegovo.