Proverbiorum 29
1 Viro, qui corripientem dura cervice contemnit, repentinus ei superveniet interitus: et eum sanitas non sequetur.
Tisti, ki je pogosto grajan, otrjuje svoj vrat; nenadoma bo uničen in to brez rešitve.
2 In multiplicatione iustorum laetabitur vulgus: cum impii sumpserint principatum, gemet populus.
Kadar so pravični na oblasti, se ljudstvo veseli, toda kadar zlobni rojevajo pravila, ljudstvo žaluje.
3 Vir, qui amat sapientiam, laetificat patrem suum: qui autem nutrit scorta, perdet substantiam.
Kdorkoli ljubi modrost, razveseljuje svojega očeta, toda kdor se zadržuje s pocestnicami, zapravlja svoje imetje.
4 Rex iustus erigit terram, vir avarus destruet eam.
Kralj s sodbo vzpostavlja deželo, toda kdor sprejema darila, jo prevrača.
5 Homo, qui blandis, fictisque sermonibus loquitur amico suo, rete expandit gressibus eius.
Človek, ki laska svojemu bližnjemu, razpenja mrežo za njegova stopala.
6 Peccantem virum iniquum involvet laqueus: et iustus laudabit atque gaudebit.
V prestopku hudobneža je zanka, toda pravični prepeva in se veseli.
7 Novit iustus causam pauperum: impius ignorat scientiam.
Pravični preudarja stvar ubogega, toda zlobni se na to ne ozira.
8 Homines pestilentes dissipant civitatem: sapientes vero avertunt furorem.
Posmehljivci mesto privedejo v zanko, toda modri možje odvrnejo bes.
9 Vir sapiens, si cum stulto contenderit, sive irascatur, sive rideat, non inveniet requiem.
Če se moder človek prička z nespametnim človekom, bodisi besni ali se smeje, tam ni počitka.
10 Viri sanguinum oderunt simplicem: iusti autem quaerunt animam eius.
Krvoločnež sovraži poštenega, toda pravični išče njegovo dušo.
11 Totum spiritum suum profert stultus: sapiens differt, et reservat in posterum.
Bedak izreka vse svoje mišljenje, toda moder človek ga zadrži za pozneje.
12 Princeps, qui libenter audit verba mendacii, omnes ministros habet impios.
Če vladar prisluhne lažem, so vsi njegovi služabniki zlobni.
13 Pauper, et creditor obviaverunt sibi: utriusque illuminator est Dominus.
Ubog in varljiv človek se skupaj srečata; Gospod razsvetljuje oči obeh.
14 Rex, qui iudicat in veritate pauperes, thronus eius in aeternum firmabitur.
Kralju, ki zvesto sodi ubogega, bo njegov prestol utrjen na veke.
15 Virga atque correptio tribuit sapientiam: puer autem, qui dimittitur voluntati suae, confundit matrem suam.
Palica in opomin dajeta modrost, toda otrok, prepuščen samemu sebi, svoji materi prinaša sramoto.
16 In multiplicatione impiorum multiplicabuntur scelera: et iusti ruinas eorum videbunt.
Kadar so zlobni pomnoženi, narašča prestopek, toda pravični bodo videli njihov padec.
17 Erudi filium tuum, et refrigerabit te, et dabit delicias animae tuae.
Grajaj svojega sina in dal ti bo počitek; da, tvoji duši bo dal veselje.
18 Cum prophetia defecerit, dissipabitur populus: qui vero custodit legem, beatus est.
Kjer ni videnja ljudstvo propada, toda kdor se drži postave, je srečen.
19 Servus verbis non potest erudiri: quia quod dicis intelligit, et respondere contemnit.
Služabnik ne bo grajan z besedami; kajti čeprav razume, ne bo odgovoril.
20 Vidisti hominem velocem ad loquendum? stultitia magis speranda est, quam illius correptio.
Vidiš človeka, ki je nagel v svojih besedah? Več upanja je za bedaka kakor zanj.
21 Qui delicate a pueritia nutrit servum suum, postea sentiet eum contumacem.
Kdor svojega služabnika od otroških let prefinjeno vzgaja, mu bo končno postal njegov sin.
22 Vir iracundus provocat rixas: et qui ad indignandum facilis est, erit ad peccandum proclivior.
Jezen človek razvnema prepir, besen človek pa je obilen v prestopku.
23 Superbum sequitur humilitas: et humilem spiritu suscipiet gloria.
Človekov ponos ga bo ponižal, toda spoštovanje bo podpiralo ponižnega v duhu.
24 Qui cum fure participat, odit animam suam: adiurantem audit, et non indicat.
Kdorkoli je družabnik s tatom, sovraži svojo lastno dušo; sliši preklinjanje, pa tega ne razkriva.
25 Qui timet hominem, cito corruet: qui sperat in Domino, sublevabitur.
Strah pred človekom prinaša zanko, toda kdorkoli svoje trdno upanje polaga v Gospoda, bo varen.
26 Multi requirunt faciem principis: et iudicium a Domino egreditur singulorum.
Mnogi iščejo vladarjevo naklonjenost, toda sodba vsakega človeka prihaja od Gospoda.
27 Abominantur iusti virum impium: et abominantur impii eos, qui in recta sunt via. Verbum custodiens filius, extra perditionem erit.
Nepravičen človek je ogabnost pravičnemu in kdor je na svoji poti pošten, je ogabnost zlobnemu.
