Proverbiorum 14
1 Sapiens mulier aedificat domum suam: insipiens extructam quoque manibus destruet.
Vsaka modra ženska gradi svojo hišo, toda nespametna jo ruši s svojimi rokami.
2 Ambulans recto itinere, et timens Deum, despicitur ab eo, qui infami graditur via.
Kdor hodi v svoji poštenosti, se boji Gospoda, toda kdor je sprevržen na svojih poteh, ga prezira.
3 In ore stulti virga superbiae: labia autem sapientium custodiunt eos.
V ustih nespametnih je šiba ponosa, toda ustnice modrih jih bodo varovale.
4 Ubi non sunt boves, praesepe vacuum est: ubi autem plurimae segetes, ibi manifesta est fortitudo bovis.
Kjer ni volov, so jasli čiste, toda mnogo povečanje je z volovsko močjo.
5 Testis fidelis non mentietur: profert autem mendacium dolosus testis.
Zvesta priča ne bo lagala, toda kriva priča bo izrekala laži.
6 Quaerit derisor sapientiam, et non invenit: doctrina prudentium facilis.
Posmehljivec išče modrost, pa je ne najde, toda spoznanje je lahko tistemu, ki razume.
7 Vade contra virum stultum, et nescit labia prudentiae.
Pojdi izpred prisotnosti nespametnega človeka, kadar v njem ne zaznavaš ustnic spoznanja.
8 Sapientia callidi est intelligere viam suam: et imprudentia stultorum errans.
Modrost razsodnega je razumeti svojo pot, toda neumnost bedakov je prevara.
9 Stultis illudet peccatum, et inter iustos morabitur gratia.
Bedaki se posmehujejo ob grehu, toda med pravičnimi je naklonjenost.
10 Cor quod novit amaritudinem animae suae, in gaudio eius non miscebitur extraneus.
Srce pozna svojo lastno grenkobo in tujec se ne vmešava s svojo radostjo.
11 Domus impiorum delebitur: tabernacula vero iustorum germinabunt.
Hiša zlobnega bo zrušena, toda šotor iskrenega bo cvetel.
12 Est via, quae videtur homini iusta: novissima autem eius deducunt ad mortem.
Obstaja pot, ki se zdi človeku prava, toda njen konec so poti smrti.
13 Risus dolore miscebitur, et extrema gaudii luctus occupat.
Celo v smehu je srce žalostno in konec tega veselja je potrtost.
14 Viis suis replebitur stultus, et super eum erit vir bonus.
Odpadnik v srcu bo nasičen s svojimi lastnimi potmi, dober človek pa bo zadovoljen sam od sebe.
15 Innocens credit omni verbo: astutus considerat gressus suos. Filio doloso nihil erit boni: servo autem sapienti prosperi erunt actus, et dirigetur via eius.
Naivnež verjame vsaki besedi, toda razsoden človek dobro pazi na svojo hojo.
16 Sapiens timet, et declinat a malo: stultus transilit, et confidit.
Moder človek se boji in se oddaljuje od zla, toda bedak besni in je samozavesten.
17 Impatiens operabitur stultitiam: et vir versutus odiosus est.
Kdor je hitro jezen, se vede nespametno, človek zlobnih naklepov pa je osovražen.
18 Possidebunt parvuli stultitiam, et expectabunt astuti scientiam.
Naivneži podedujejo neumnost, toda razsodni so kronani s spoznanjem.
19 Iacebunt mali ante bonos: et impii ante portas iustorum.
Zlobni se priklanjajo pred dobrimi in zlobni pri velikih vratih pravičnih.
20 Etiam proximo suo pauper odiosus erit: amici vero divitum multi.
Ubogi je osovražen celo od svojega lastnega soseda, toda bogati ima mnogo prijateljev.
21 Qui despicit proximum suum, peccat: qui autem miseretur pauperis, beatus erit. Qui credit in Domino, misericordiam diligit.
Kdor prezira svojega soseda, greši, toda kdor ima usmiljenje do ubogega, je srečen.
22 Errant qui operantur malum: misericordia et veritas praeparant bona.
Mar se ne motijo tisti, ki snujejo zlo? Toda usmiljenje in resnica bosta tem, ki snujejo dobro.
23 In omni opere bono erit abundantia: ubi autem verba sunt plurima, ibi frequenter egestas.
V vsem trudu je korist, toda govorjenje ustnic se nagiba samo k ubožnosti.
24 Corona sapientium, divitiae eorum: fatuitas stultorum, imprudentia.
Krona modrih so njihova bogastva, toda nespametnost bedakov je neumnost.
25 Liberat animas testis fidelis: et profert mendacia versipellis.
Poštena priča osvobaja duše, toda varljiva priča govori laži.
26 In timore Domini fiducia fortitudinis, et filiis eius erit spes.
V strahu Gospodovem je močno zaupanje in njegovi otroci bodo imeli kraj zatočišča.
27 Timor Domini fons vitae, ut declinet a ruina mortis.
Strah Gospodov je studenec življenja, da se odide od zank smrti.
28 In multitudine populi dignitas regis: et in paucitate plebis ignominia principis.
V množici ljudstva je kraljeva čast, toda v pomanjkanju ljudstva je uničenje princa.
29 Qui patiens est, multa gubernatur prudentia: qui autem impatiens est, exaltat stultitiam suam.
Kdor je počasen za bes, ima veliko razumevanja, toda kdor je naglega duha, povišuje neumnost.
30 Vita carnium, sanitas cordis: putredo ossium, invidia.
Zdravo srce je življenje mesu, toda zavist gniloba kostem.
31 Qui calumniatur egentem, exprobrat factori eius: honorat autem eum, qui miseretur pauperis.
Kdor zatira ubogega, graja njegovega Stvarnika, toda kdor ga časti, ima usmiljenje do ubogih.
32 In malitia sua expelletur impius: sperat autem iustus in morte sua.
Zlobni je v svoji zlobnosti odpeljan proč, toda pravični ima upanje v svoji smrti.
33 In corde prudentis requiescit sapientia, et indoctos quosque erudiet.
Modrost počiva v srcu tistega, ki ima razumevanje, toda tisti, ki je v sredi bedakov, je spoznan.
34 Iustitia elevat gentem: miseros autem facit populos peccatum.
Pravičnost povišuje narod, toda greh je očitek kateremukoli ljudstvu.
35 Acceptus est regi minister intelligens: iracundiam eius inutilis sustinebit.
Kraljeva naklonjenost je k modremu služabniku, toda njegov bes je zoper tistega, ki povzroča sramoto.
