Proverbiorum 12
1 Qui diligit disciplinam, diligit scientiam: qui autem odit increpationes, insipiens est.
Kdorkoli ljubi poučevanje, ljubi spoznanje, toda kdor sovraži opomin, je brutalen.
2 Qui bonus est, hauriet gratiam a Domino: qui autem confidit in cogitationibus suis, impie agit,
Dober človek doseže naklonjenost od Gospoda, toda človek zlobnih naklepov bo obsojen.
3 Non roborabitur homo ex impietate: et radix iustorum non commovebitur.
Človek ne bo uveljavljen z zlobnostjo, toda korenina pravičnih ne bo omajana.
4 Mulier diligens, corona est viro suo: et putredo in ossibus eius, quae confusione res dignas gerit.
Vrla ženska je krona svojemu soprogu, toda tista, ki sramoti, je gniloba v njegovih kosteh.
5 Cogitationes iustorum iudicia: et consilia impiorum fraudulenta:
Misli pravičnih so pravilne, toda nasveti zlobnih so prevara.
6 Verba impiorum insidiantur sanguini: os iustorum liberabit eos.
Besede zlobnih so prežanje v zasedi na kri, toda usta iskrenih jih bodo osvobodila.
7 Verte impios, et non erunt: domus autem iustorum permanebit.
Zlobni so premagani in jih ni, toda hiša pravičnega bo stala.
8 Doctrina sua noscitur vir: qui autem vanus et excors est, patebit contemptui.
Človek bo priporočen glede na svojo modrost, toda kdor je sprevrženega srca, bo preziran.
9 Melior est pauper et sufficiens sibi, quam gloriosus et indigens pane.
Kdor je preziran, pa ima služabnika, je boljši kakor tisti, ki časti samega sebe, pa nima kruha.
10 Novit iustus iumentorum suorum animas: viscera autem impiorum crudelia.
Pravičen človek se ozira na življenje svoje živali, toda nežna usmiljenja zlobnih so kruta.
11 Qui operatur terram suam, satiabitur panibus: qui autem sectatur otium, stultissimus est. Qui suavis est in vini morationibus, in suis munitionibus relinquit contumeliam.
Kdor obdeluje svojo zemljo, bo nasičen s kruhom, toda kdor sledi praznim osebam, je brez razumevanja.
12 Desiderium impii monumentum est pessimorum: radix autem iustorum proficiet.
Zlobni želi mrežo zlobnih ljudi, toda korenina pravičnih rojeva sad.
13 Propter peccata labiorum ruina proximat malo: effugiet autem iustus de angustia.
Zlobni je ujet s prestopkom svojih ustnic, toda pravični bo prišel iz stiske.
14 De fructu oris sui unusquisque replebitur bonis, et iuxta opera manuum suarum retribuetur ei.
Človek bo nasičen z dobrim po sadu svojih ust in poplačilo človeških rok mu bo vrnjeno.
15 Via stulti recta in oculis eius: qui autem sapiens est, audit consilia.
Bedakova pot je v njegovih lastnih očeh pravilna, toda kdor prisluhne nasvetu, je moder.
16 Fatuus statim indicat iram suam: qui autem dissimulat iniuriam, callidus est.
Bedakov bes je takoj znan, toda razsoden človek prikriva sramoto.
17 Qui quod novit loquitur, iudex iustitiae est: qui autem mentitur, testis est fraudulentus.
Kdor govori resnico, naznanja pravičnost, toda kriva priča prevaro.
18 Est qui promittit, et quasi gladio pungitur conscientiae: lingua autem sapientium sanitas est.
Tam je, ki govori kakor prebadanje z mečem, toda jezik modrega je zdravje.
19 Labium veritatis firmum erit in perpetuum: qui autem testis est repentinus, concinnat linguam mendacii.
Ustnica resnice bo utrjena za vedno, toda lažniv jezik je samo za trenutek.
20 Dolus in corde cogitantium mala: qui autem pacis ineunt consilia, sequitur eos gaudium.
Prevara je v srcu tistih, ki si domišljajo zlo, toda svetovalcem miru je radost.
21 Non contristabit iustum quidquid ei acciderit: impii autem replebuntur malo.
Nobeno zlo se ne bo zgodilo pravičnemu, toda zlobni bodo napolnjeni z vragolijo.
22 Abominatio est Domino labia mendacia: qui autem fideliter agunt, placent ei.
Lažnive ustnice so ogabnost Gospodu, toda tisti, ki se vedejo odkrito, so njegovo veselje.
23 Homo versatus celat scientiam: et cor insipientium provocat stultitiam.
Razsoden človek prikriva spoznanje, toda srce bedakov razglaša nespametnost.
24 Manus fortium dominabitur: quae autem remissa est, tributis serviet.
Roka marljivega bo vladala, toda leni bo podvržen plačevanju davka.
25 Moeror in corde viri humiliabit illum, et sermone bono laetificabitur.
Potrtost v človekovem srcu ga dela sklonjenega, toda dobra beseda ga dela veselega.
26 Qui negligit damnum propter amicum, iustus est: iter autem impiorum decipiet eos.
Pravični je odličnejši od svojega soseda, toda pot zlobnih jih zapeljuje.
27 Non inveniet fraudulentus lucrum: et substantia hominis erit auri pretium.
Len človek ne peče tega, kar je ujel na lovu, toda imetje marljivega človeka je dragoceno.
28 In semita iustitiae, vita: iter autem devium ducit ad mortem.
Na poti pravičnosti je življenje in na tej poti ni smrti.
