Psalmorum 58

1 In finem, ne disperdas. David in tituli inscriptionem. Si vere utique justitiam loquimini, recta judicate, filii hominum.

Ali zares govorite pravičnost, oh skupnost? Ali sodite iskreno, oh vi človeški sinovi?

2 Etenim in corde iniquitates operamini; in terra injustitias manus vestræ concinnant.

Da, v srcu počnete zlobnost, na zemlji presojate nasilje svojih rok.

3 Alienati sunt peccatores a vulva; erraverunt ab utero: locuti sunt falsa.

Zlobni so odtujeni od maternice. Proč odidejo takoj, ko so rojeni, govoreč laži.

4 Furor illis secundum similitudinem serpentis, sicut aspidis surdæ et obturantis aures suas,

Njihov strup je podoben kačjemu strupu. Podobni so gluhemu gadu, ki si maši svoje uho,

5 quæ non exaudiet vocem incantantium, et venefici incantantis sapienter.

ki ne bo prisluhnil glasu krotilcev, ki nikoli ne kroti tako oprezno.

6 Deus conteret dentes eorum in ore ipsorum; molas leonum confringet Dominus.

Oh Bog, polomi jim njihove zobe v njihovih ustih. Mladim levom izruj velik zob, oh Gospod.

7 Ad nihilum devenient tamquam aqua decurrens; intendit arcum suum donec infirmentur.

Naj se stopijo kakor vode, ki nenehno tečejo. Ko on napenja svoj lok, da izstreli svoje puščice, naj bodo kakor razrezani na koščke.

8 Sicut cera quæ fluit auferentur; supercecidit ignis, et non viderunt solem.

Kakor polž, ki se stopi, naj premine vsak izmed njih. Kakor preran porod ženske, da oni ne morejo videti sonca.

9 Priusquam intelligerent spinæ vestræ rhamnum, sicut viventes sic in ira absorbet eos.

Preden lahko vaši lonci začutijo trnje, jih bo odvedel proč kakor z vrtinčastim vetrom, tako žive kakor v svojem besu.

10 Lætabitur justus cum viderit vindictam; manus suas lavabit in sanguine peccatoris.

Pravični se bo veselil, ko vidi maščevanje. Svoja stopala si bo umil v krvi zlobnega.

11 Et dicet homo: Si utique est fructus justo, utique est Deus judicans eos in terra.

Tako da bo človek rekel: »Resnično je nagrada za pravičnega. Resnično, on je Bog, ki sodi na zemlji.«