< Proverbiorum 23 >
1 Quando sederis ut comedas cum principe, diligenter attende quæ apposita sunt ante faciem tuam.
Kadar sedeš, da ješ z vladarjem, marljivo preudari, kaj je pred teboj
2 Et statue cultrum in gutture tuo: si tamen habes in potestate animam tuam.
in si nastavi nož na vrat, če si požrešen človek.
3 Ne desideres de cibis ejus, in quo est panis mendacii.
Ne bodi željan njegovih slaščic, kajti le-te so varljiva hrana.
4 Noli laborare ut diteris, sed prudentiæ tuæ pone modum.
Ne trudi se biti bogat, odnehaj od svoje lastne modrosti.
5 Ne erigas oculos tuos ad opes quas non potes habere, quia facient sibi pennas quasi aquilæ, et volabunt in cælum.
Hočeš postaviti svoje oči na tisto, česar ni? Kajti bogastva sebi zagotovo delajo peruti; odletijo proč kakor orel proti nebu.
6 Ne comedas cum homine invido, et ne desideres cibos ejus:
Ne jej kruha tistega, ki ima zlobno oko niti si ne želi njegovih okusnih jedi,
7 quoniam in similitudinem arioli et conjectoris æstimat quod ignorat. Comede et bibe, dicet tibi; et mens ejus non est tecum.
kajti kakor misli v svojem srcu, takšen je: »Jej in pij, « ti pravi, toda njegovo srce ni s teboj.
8 Cibos quos comederas evomes, et perdes pulchros sermones tuos.
Košček, ki si ga pojedel, boš izbljuval in izgubil svoje sladke besede.
9 In auribus insipientium ne loquaris, qui despicient doctrinam eloquii tui.
Ne govori v ušesa bedaka, kajti preziral bo modrost tvojih besed.
10 Ne attingas parvulorum terminos, et agrum pupillorum ne introëas:
Ne odstrani starega mejnika in ne vstopaj na polja osirotelih,
11 propinquus enim illorum fortis est, et ipse judicabit contra te causam illorum.
kajti njihov odkupitelj je mogočen, zoper tebe bo zagovarjal njihovo pravdo.
12 Ingrediatur ad doctrinam cor tuum, et aures tuæ ad verba scientiæ.
Svoje srce usmeri k poučevanju in svoja ušesa k besedam spoznanja.
13 Noli subtrahere a puero disciplinam: si enim percusseris eum virga, non morietur.
Ne zadržuj grajanja pred otrokom, kajti če ga udariš s šibo, ne bo umrl.
14 Tu virga percuties eum, et animam ejus de inferno liberabis. (Sheol )
Udaril ga boš s šibo, njegovo dušo pa boš rešil pred peklom. (Sheol )
15 Fili mi, si sapiens fuerit animus tuus, gaudebit tecum cor meum:
Moj sin, če bo tvoje srce modro, se bo moje srce veselilo, celo moje.
16 et exsultabunt renes mei, cum locuta fuerint rectum labia tua.
Da, moja notranjost se bo veselila, ko tvoje ustnice govorijo prave besede.
17 Non æmuletur cor tuum peccatores, sed in timore Domini esto tota die:
Naj tvoje srce ne zavida grešnikom, temveč sam bodi ves dan v strahu Gospodovem.
18 quia habebis spem in novissimo, et præstolatio tua non auferetur.
Kajti zagotovo je konec, in tvoje pričakovanje ne bo odrezano.
19 Audi, fili mi, et esto sapiens, et dirige in via animum tuum.
Prisluhni, ti, moj sin in bodi moder in svoje srce usmerjaj na poti.
20 Noli esse in conviviis potatorum, nec in comessationibus eorum qui carnes ad vescendum conferunt:
Ne bodi med vinskimi bratci, med upornimi jedci mesa,
21 quia vacantes potibus et dantes symbola consumentur, et vestietur pannis dormitatio.
kajti pijanec in požeruh bosta prišla k revščini, in zaspanost bo človeka oblekla s cunjami.
22 Audi patrem tuum, qui genuit te, et ne contemnas cum senuerit mater tua.
Prisluhni svojemu očetu, ki te je zaplodil in ne preziraj svoje matere, ko je stara.
23 Veritatem eme, et noli vendere sapientiam, et doctrinam, et intelligentiam.
Kupi resnico in je ne prodaj, tudi modrost, poučevanje in razumevanje.
24 Exsultat gaudio pater justi; qui sapientem genuit, lætabitur in eo.
Oče pravičnega se bo silno veselil in kdor je zaplodil modrega otroka, bo zaradi njega imel veselje.
25 Gaudeat pater tuus et mater tua, et exsultet quæ genuit te.
Tvoj oče in tvoja mati bosta vesela in tista, ki te je nosila, se bo veselila.
26 Præbe, fili mi, cor tuum mihi, et oculi tui vias meas custodiant.
Moj sin, daj mi svoje srce in naj tvoje oči opazujejo moje poti.
27 Fovea enim profunda est meretrix, et puteus angustus aliena.
Kajti vlačuga je globok jarek; in tuja ženska je tesna jama.
28 Insidiatur in via quasi latro, et quos incautos viderit, interficiet.
Prav tako preži, kakor za plenom in povečuje prestopnike med možmi.
29 Cui væ? cujus patri væ? cui rixæ? cui foveæ? cui sine causa vulnera? cui suffusio oculorum?
Kdo ima gorje? Kdo ima bridkost? Kdo ima spore? Kdo ima blebetanje? Kdo ima rane brez razloga? Kdo ima rdečino oči?
30 nonne his qui commorantur in vino, et student calicibus epotandis?
Tisti, ki se dolgo zadržujejo pri vinu; gredo, da iščejo mešano vino.
31 Ne intuearis vinum quando flavescit, cum splenduerit in vitro color ejus: ingreditur blande,
Ne glej na vino, kadar je rdeče, kadar daje svojo barvo v čaši, ko jo pravilno primakneš k sebi.
32 sed in novissimo mordebit ut coluber, et sicut regulus venena diffundet.
Nazadnje udari kakor kača in piči kakor gad.
33 Oculi tui videbunt extraneas, et cor tuum loquetur perversa.
Tvoje oči bodo zagledale tujo žensko in tvoje srce bo izreklo sprevržene stvari.
34 Et eris sicut dormiens in medio mari, et quasi sopitus gubernator, amisso clavo.
Da, ti boš kakor tisti, ki se uleže na sredo morja ali kakor kdor leži na vrhu jambora.
35 Et dices: Verberaverunt me, sed non dolui; traxerunt me, et ego non sensi. Quando evigilabo, et rursus vina reperiam?
»Udarili so me, « boš rekel in »nisem bil bolan, pretepli so me, pa tega nisem čutil, kdaj se bom prebudil? Ponovno ga bom poiskal.«