Job 36

1 Addens quoque Eliu, hæc locutus est:

Elihú je tudi nadaljeval in rekel:

2 Sustine me paululum, et indicabo tibi: adhuc enim habeo quod pro Deo loquar.

»Dovoli mi malo in pokazal ti bom, da bom še govoril za Boga.

3 Repetam scientiam meam a principio, et operatorem meum probabo justum.

Svoje spoznanje bom prinesel od daleč in pravičnost pripisal svojemu Stvarniku.

4 Vere enim absque mendacio sermones mei, et perfecta scientia probabitur tibi.

Kajti zares moje besede ne bodo napačne. On, ki je popoln v spoznanju, je s teboj.

5 Deus potentes non abjicit, cum et ipse sit potens:

Glej, Bog je mogočen in ne prezira nikogar. Mogočen je v moči in modrosti.

6 sed non salvat impios, et judicium pauperibus tribuit.

Ne varuje življenja zlobnih, temveč daje pravico ubogim.

7 Non auferet a justo oculos suos: et reges in solio collocat in perpetuum, et illi eriguntur.

Svojih oči ne umakne od pravičnih, temveč so oni s kralji na prestolu. Da, utrjuje jih na veke in so povišani.

8 Et si fuerint in catenis, et vinciantur funibus paupertatis,

In če bodo zvezani v okove in držani v vrveh stiske,

9 indicabit eis opera eorum, et scelera eorum, quia violenti fuerunt.

tedaj jim kaže njihovo delo in njihove prestopke, ki so jih presegli.

10 Revelabit quoque aurem eorum, ut corripiat: et loquetur, ut revertantur ab iniquitate.

Tudi njihovo uho odpira k disciplini in zapoveduje, da se vrnejo od krivičnosti.

11 Si audierint et observaverint, complebunt dies suos in bono, et annos suos in gloria:

Če ga ubogajo in mu služijo, bodo svoje dni preživeli v uspevanju in svoja leta v užitkih.

12 si autem non audierint, transibunt per gladium, et consumentur in stultitia.

Toda če ne ubogajo, se bodo pogubili pod mečem in umrli bodo brez spoznanja.

13 Simulatores et callidi provocant iram Dei, neque clamabunt cum vincti fuerint.

Toda hinavci v srcu kopičijo bes. Ne vpijejo, ko jih zvezuje.

14 Morietur in tempestate anima eorum, et vita eorum inter effeminatos.

Umrejo v mladosti in njihovo življenje je med nečistimi.

15 Eripiet de angustia sua pauperem, et revelabit in tribulatione aurem ejus.

Revnega osvobaja v njegovi stiski in njihova ušesa odpira v zatiranju.

16 Igitur salvabit te de ore angusto latissime, et non habente fundamentum subter se: requies autem mensæ tuæ erit plena pinguedine.

Celo tako bi te odstranil iz tesnega na prostran kraj, kjer ni omejenosti in to, kar naj bi bilo postavljeno na tvojo mizo, bi bilo polno tolšče.

17 Causa tua quasi impii judicata est: causam judiciumque recipies.

Toda izpolnil si sodbo zlobnega. Sodba in pravica te bosta zgrabili.

18 Non te ergo superet ira ut aliquem opprimas: nec multitudo donorum inclinet te.

Ker je bes, pazi, da te ne bi odvzel s svojim udarcem. Potem te velika odkupnina ne more osvoboditi.

19 Depone magnitudinem tuam absque tribulatione, et omnes robustos fortitudine.

Bo cenil tvoja bogastva? Ne niti zlata niti vseh sil moči.

20 Ne protrahas noctem, ut ascendant populi pro eis.

Ne želi si noči, ko so ljudje iztrebljeni iz svojega kraja.

21 Cave ne declines ad iniquitatem: hanc enim cœpisti sequi post miseriam.

Pazi, ne oziraj se na krivičnost, kajti to si izbral raje kakor stisko.

22 Ecce Deus excelsus in fortitudine sua, et nullus ei similis in legislatoribus.

Glej, Bog s svojo močjo povišuje. Kdo poučuje kakor on?

23 Quis poterit scrutari vias ejus? aut quis potest ei dicere: Operatus es iniquitatem?

Kdo se mu je pridružil na njegovi poti? Ali kdo lahko reče: ›Počel si krivičnost?‹

24 Memento quod ignores opus ejus, de quo cecinerunt viri.

Spomni se, da poveličuješ njegovo delo, ki ga ljudje gledajo.

25 Omnes homines vident eum: unusquisque intuetur procul.

Vsak človek ga lahko vidi. Človek ga lahko gleda od daleč.

26 Ecce Deus magnus vincens scientiam nostram: numerus annorum ejus inæstimabilis.

Glej, Bog je velik in mi ga ne poznamo niti število njegovih let ne more biti preiskano.

27 Qui aufert stillas pluviæ, et effundit imbres ad instar gurgitum,

Kajti kapljice vode dela majhne. Dež izliva glede na njegovo meglico,

28 qui de nubibus fluunt quæ prætexunt cuncta desuper.

katero oblaki kapljajo in obilno rosijo na človeka.

29 Si voluerit extendere nubes quasi tentorium suum,

Mar prav tako lahko kdorkoli razume razširjanje oblakov ali zvok njegovega šotora?

30 et fulgurare lumine suo desuper, cardines quoque maris operiet.

Glej, svojo svetlobo razširja nanje in pokriva dna morja.

31 Per hæc enim judicat populos, et dat escas multis mortalibus.

Kajti z njimi sodi ljudstvu, hrano daje v obilju.

32 In manibus abscondit lucem, et præcepit ei ut rursus adveniat.

Z oblaki pokriva svetlobo in ji zapoveduje, naj ne sveti z oblakom, ki prihaja vmes.

33 Annuntiat de ea amico suo, quod possessio ejus sit, et ad eam possit ascendere.

Njegov hrup govori o tem, tudi živina glede meglice.